Ob ponovnem odpiranju balkanske poti se razcveta tudi klasični kriminal, kot na primer trgovanje z drogo, nasilje, vlomi in tatvine.
Za zaprtimi vrati so se sestali člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki so obravnavali varnostne razmere na območju Zahodnega Balkana in Slovenije ob ponovnem odpiranju balkanske poti za ilegalne migrante. Po seji komisije je predsednik mag. Branko Grims v izjavi za medije dejal, da “tokrat pri balkanski poti ne gre za organiziran Cerar ekspres, ampak prihaja do razpršenega toka, ki se mu priključujejo različne kriminalne združbe, obenem pa pomagajo tudi različne nevladne organizacije, kriminalne združbe pa ob tem služijo”. Po navedbah pristojnih služb namreč pot od Beograda do Trsta stane 900 evrov, “in to se praviloma plačuje z drogo, torej se razcveta kriminal v vseh oblikah,” je dejal mag. Grims.
V Grčiji čaka 60 tisoč migrantov, da nadaljujejo svojo pot
Ob tem je opozoril, da se tudi v mednarodnem okolju sešteva več neugodnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj Slovenije in varnostno situacijo v naši državi. “Povečan pritok migrantov v Grčijo se je začel že jeseni in je trikrat večji, kot je bil v primerljivem obdobju leto dni prej. V Grčiji je danes okoli 60.000 ilegalnih migrantov, ki iščejo vse možni poti za naprej v EU. S tem, da je pred dvema letoma v Makedoniji desna vlada glede migracij nastavila hrbet za celotno Evropsko unijo, v zahvalo pa jo je Evropska unija spodnesla, pri tem pa je sodelovalo tudi nekaj ljudi iz Slovenije, z gospo Fajon na čelu, nova makedonska vlada pa je mnogo manj aktivna pri zaustavljanju migrantov, kot je bila prejšnja vlada,” je pojasnil Grims in dodal, da je rezultat tega dejstva to, da se odpirajo nove poti za ilegalne migrante. “Za nas izjemno zaskrbljujoča je pot, ki se odpira proti Bosni, kajti tja gredo najbolj radikalni posamezniki, ker imajo znotraj Bosne na območju salafistov in vahabitov možnost počitka in postanka ter oskrbe z orožjem in opremo, in gredo šele potem naprej. Iz varnostnega vidika je to največje tveganje za Slovenijo, ki je prisotno, kajti od bosanske meje do Slovenije je samo okoli 55 kilometrov po najožjem delu prek Hrvaške, torej se lahko tudi peš prekorači do nas v enem dnevu,” je v zvezi z migrantskim tokom iz Bosne dejal mag. Grims. Ob tem je izpostavil, da se še dodaten tok odpira prek Srbije, saj so ukrepi na meji z Bolgarijo ostri, na meji z Madžarsko pa migrante ustavlja ograja. “To so razlogi, zaradi katerih se migrantski tokovi čedalje bolj obračajo v našo smer,” je dejal poslanec SDS.
“Slovensko vlado je treba pohvaliti, ker ni odstranila ograje oziroma zaščitnih ovir z meje. Zdaj se vidi, kako pametno je bilo, da nas je vlada v tem primeru upoštevala in ni upoštevala vseh tistih, ki so se trudili, da bi se ograja na meji s Hrvaško umaknila. Učinek ograj se najbolje vidi pri tistih, ki so nasprotovali ograji, zdaj pa imajo na svojih dvoriščih dnevno večje število ilegalnih migrantov. V zgolj enem tednu so na širšem območju Črnomlja zajeli 50 ilegalnih migrantov, kar je število migrantov, ki je bilo prijeto v mesecu dni pred enim letom na celotnem ozemlju Slovenije. Ilegalni migranti na južni meji zdaj izvajajo klasičen kriminal in vidi se, kako je ograja na meji resnično dragocena – namreč le kak odstotek ilegalnih migrantov gre čez mejo tam, kjer je prisotna ograja, vsi ostali, to je 95 odstotkov, pa gredo čez mejo tam, kjer ob nasprotovanju domačinov ta ograja ni bila postavljena,” je dejal mag. Grims. Ocenil je, da modra politika sprejema blage, preventivne ukrepe, saj se lahko pozneje izkaže, da bi brez njih bilo treba poseči po bistveno hujši sili. “Danes smo bili na seji komisije enotni, da izrečemo pohvalo vladi za to, da je ograjo obdržala, in izrečemo tudi veliko kritiko tistim, ki so ograji nasprotovali in ji še nasprotujejo. Tudi zaradi situacije danes se vidi, kako neodgovorni so bili pozivi posameznikov, tudi npr. Šarca, ki so pozivali k takojšnji odstranitvi ograje na meji s Hrvaško.”
Zavrnjeni azilanti so največja grožnja
Poslanec je ocenil, da velik problem v povezavi z ilegalnimi migracijami predstavlja tudi nacionalna veljavna zakonodaja. “Tudi tisti, ki so bili neposredno zaloteni pri kriminalnih dejanjih in so zahtevali pravico do azila, so to glede na trenutno slovensko zakonodajo dobili, in to predstavlja velik problem; torej, da takšni ilegalni migranti ostanejo v postopkih za azilante,” je dejal mag. Grims in ob tem še izpostavil, da se bo prej ali slej v našo državo vrnilo tudi tistih 2300 migrantov, ki so iz azilnih domov odšli neznano kam. “Tista država, ki začne postopek za pridobitev azila in te ljudi vnese v sistem, ki velja za celotno EU, je edina pristojna, da postopek konča, kar pomeni, da bodo ne glede na to, kje se trenutno nahajajo, ilegalni migranti vrnjeni Republiki Sloveniji in bodo predstavljali varnostni problem in tudi strošek,” je pojasnil poslanec. Dodal je, da trenutek, ko se nekoga zavrne, predstavlja tudi varnostni problem, kar kaže vrsta napadov na celotnem ozemlju EU. “Ravno zavrnjeni azilanti so izvedli teroristične napade v zadnjem obdobju in to tiste, ki so bili najbolj tragični.”
Največji kriminalci med migranti Alžirci in Maročani
V nadaljevanju je spregovoril tudi o ravnanjih Turčije, saj se po njegovih besedah migrantski tok ne bi zgodil v tolikšnem obsegu, kot se je, če v to ne bi bila aktivno vključena tudi Turčija. “Tudi v tem trenutku so Turki tisti, ki so najbolj številni med zajetimi ilegalnimi migranti, poleg njih vodijo Alžirci in Maročani, sledijo ljudje iz Afganistana, Pakistana, Kosova, Sircev pa je komaj za vzorec,” je dejal mag. Grims in dodal, da Alžirci in Maročani predstavljajo največje varnostno tveganje za klasični kriminal in nasilje nad ženskami, ter opozoril, da so to države, kjer vojna ne poteka, in torej ne gre za begunce.
Ilegalni migranti po besedah mag. Branka Grimsa niso neka neobveščena in neorganizirana množica, so zelo dobro povezani prek družbenih in socialnih omrežij, zato opozorila, kot so: zaostritev azilne zakonodaje, prepoved burke, nikaba, možnost, da se takoj odslovi vsakega, ki stori kaznivo dejanje, pomenijo opozorila, zaradi katerih se ilegalni migranti obrnejo in ne potujejo proti državi, ki takšne ukrepe sprejme. Tudi ograja na meji in pripravljenost braniti mejo na ilegalne migrante vpliva na enak način – torej, da v takšno državo ne potujejo. “Na takšne preventivne ukrepe že ves čas opozarjamo in s tem smo tudi zaključili sejo, ko smo dali priporočilo, da je treba čim več treba delati preventivno, zato da kasnejši ostrejši ukrepi ne bodo nujno potrebni,” je zaključil mag. Branko Grims.
M. S.