Danilo Türk – drugorazredni kandidat za generalnega sekretarja OZN

“Pred 70 leti smo bili na pravični, zmagoviti strani!” je pred časom za nek režimski medij izjavil nekdanji predsednik Danilo Türk. A danes to zagotovo niso. Kandidatura v OZN je šla po gobe, kar je tudi posledica “drugorazredne izjave” izpred let, ki kaže na odnos do mrtvih s strani “zmagovitih”. A mrtvi napak ne odpuščajo zlahka.   

Danilo Türk je primer neuspeha slovenske zunanje politike. Ne samo, da pred časom ni bil ponovno izvoljen za predsednika države, kar bi morala biti rdeča luč tudi za naše režimske politkomisarje, ki ga podpirajo, ampak se je nadvse optimistično podal na kandidaturo za generalnega sekretarja OZN, za kar smo nekateri že vnaprej opozarjali, da ni smiselno. To se je pozneje tudi izkazalo za resnično. V OZN so namreč odločili, da je njegova kandidatura drugorazredna.

Tragikomedija po slovensko
Nesmiselno kandidaturo je uredila Cerarjeva vlada, kar se zdi pomenljivo. Tako Danilo Türk kot slednja se namreč odlikujeta po svojem popolnem neuspehu oziroma nesposobnem vodenju slovenske politike, tokrat pa sta se tako Türk kot ona odločila, da bosta svojo kvaliteto še podkrepila s skupnim neuspehom, saj Türkova katastrofa ne pomeni zgolj poraza za celoten slovenski narod in slovensko politiko, marveč še zlasti za slovensko levico in predvsem njeno vlado, ki je tokrat podkrepila že znano dejstvo, da njeni poslanci niso zgolj levičarji po prepričanju, ampak imajo tudi po dve levi roki.

Slovenska politika povozila ameriško rdečo luč
V glavah naših politikantov bi se moral prižgati urgentni alarm že tedaj, ko je nekdanji ameriški veleposlanik jasno povedal, da gospod Türk niti najmanj ni primeren za tako prominentno politično funkcijo, po čemer gre sklepati, da imajo ZDA kolikor toliko podobno mnenje, saj je bil gospod Mussomeli njihov predstavnik na slovenskih tleh. Kot razlog je omenjeni diplomat navedel, da Türk med Slovenci povzroča razkol, s čimer je bila mišljena njegova izjava o Hudi jami oziroma njeni drugorazrednosti. Američani so očitno spoznali, da nekdo, ki razdvaja že domačo javnost, ni primeren za neko politično funkcijo na globalni ravni, saj bi tam verjetno zanetil novo hladno vojno.

Še drugi kiksi našega režimskega kandidata
Danilo se je že pred časom zameril dvema stalnima članicama v OZN – ZDA in Veliki Britaniji, zaradi svojih stališč in značajskih potez. Še zlasti slednje naj bi bile zelo problematične, zato mu dolgoletno službovanje pri OZN zagotovo ni kaj prida koristilo. Tam so ga lahko namreč že pred časom spoznali v dno duše in se dodobra prepričali, da za takšno kandidaturo vsekakor ni primeren. Poleg tega nekdanji levičarski predsednik velja za edinega vidnejšega politika v svetovnem merilu iz države članice Nata, ki je na javni proslavi (v Dražgošah) črnil ZDA, zaradi česar so slednje celo razmišljale o odpoklicu svojega veleposlanika.

Stara udbovca navkljub pomanjkanju simpatije tulita v isti rog 
Čeprav je bil Milan Kučan pred časom Danilu Türku nenaklonjen, pa se ni mogel odpovedati svoji podpori kandidaturi slednjega v OZN. Tudi pri Kučanu ne gre spregledati pomanjkanja smisla za zunanjo politiko, kar dokazuje že njegova očitna proruska drža na “odru njegovega političnega teatra”, ki je svoj vrhunec doživel na proslavi pri ruski kapelici. Obenem naj bi pred časom Kučan tudi jasno podpiral interese Republike srbske, navaja požareport. Zanimivo kompanijo ima gospod Türk. Na žalost se v času ukrajinske krize in konflikta med Zahodom ter Rusijo ne zdi ravno priporočljiva.

Škandalozno! Erjavcu bolj pomembni upokojenci, kot pa interesi celotne Slovenije  
Slovenija je s Türkovo kandidaturo verjetno izgubila svojo edinstveno priložnost. Iz tujine, tudi iz ZDA so namreč pred časom prihajali namigi, da bi bil za to kandidaturo mnogo bolj primeren Borut Pahor, a ko je za govorice izvedela nekdanja slovenska vlada Alenke Bratušek, je Karel Erjavec v svojem slovitem slogu škodovanja Sloveniji brezsramno izjavil, da ga “bodo njegovi upokojenci ubili, če ne podpre Danila Türka”. Stvar se zdi še bolj tragikomična zato, ker je bil tedaj omenjeni politik slovenski minister za zunanje zadeve. Ob tem se pojavlja vprašanje koliko zunanjepolitične škode bo ta še povzročil s svojimi kontroverznimi izjavami – primer propadle arbitraže med Slovenijo in Hrvaško.

Türkove kravje kupčije
Govori se, da je Danilo Turk podporo svoji sporni kandidaturi našel celo v N.Si, saj je njegovo kandidaturo pred časom posredno podprl celo eden izmed članov omenjene stranke – Jože Horvat, Matic Cvelbar, prav tako član N.Si, pa je na twitterju zapisal: “Podpiramo to, kar je v interesu države. In ne ad personam.” Vendar pa je podporo Turku odrekla predsednica omenjene stranke Ljudmila Novak, ko je dejala: “V NSi zagotovo ne bomo dali nekdanjemu predsedniku države Danilu Türku izrecne podpore njegovi kandidaturi za funkcijo generalnega sekretarja OZN,” navaja Reporter. Ob tem se zdi pomenljiva beseda “izrecne”. Torej naj bi vendarle šlo za neke vrste podporo?

Türkov porazni finale
Po vsej samopromociji in razkazovanju predvsem v slovenskih medijih je svojo pomembnost Danilo Türk lahko potrdil še na glasovanju v ZN. SiolNET poroča, da za tovrstno funkcijo ni bil izglasovan, saj je za omenjen položaj postal favorit Portugalec Antonio Guterres. Tako se je odločil varnostni svet ZN po šestem krogu glasovanj. Omenjeni Portugalec bo tako nasledil Ban Ki Muna. Ob tej priložnosti je nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel izjavil: “Od samega začetka sem bil prepričan, da gospod Türk ni primeren kandidat za generalnega sekretarja OZN. Preprosto zaradi svoje politike, zaradi svoje ideološke naravnanosti, zaradi svojega značaja in tako naprej”. Sicer je znano, da je Danilo Türk že po tretjem krogu glasovanj z drugega mesta padel na osmo med desetimi kandidati. To dejstvo postavlja pod vprašaj njegovo mednarodno priljubljenost.

Za Cerarja Danilo Turk navkljub porazu ostaja favorit 
“Imeti kredibilnega kandidata za tako pomembno mednarodno organizacijo ni samoumevno za vsako državo. Vesel sem, da je Republika Slovenija imela tako verodostojnega, uglednega in visoko referenčnega kandidata, ki je našo zeleno in mednarodno odgovorno Republiko Slovenijo odlično zastopal,”  je ob Türkovi neizvolitvi za generalnega sekretarja OZN izjavil trenutni slovenski premier Miro Cerar, ko je bil za omenjeno funkcijo izbran mnogo boljši kandidat, gre razbrati iz poročila vlade.

Pa je Slovenija res mednarodno dogovorna?
Ob tej izjavi se pojavlja vprašanje kako “mednarodno odgovorna” je Slovenija, ko na tako pomemben položaj predlagala nekoga, ki slovi po tem, da razdvaja javnost, in da razen morda na evropskem vzhodu, ne uživa pretirane mednarodne politične podpore? Zanimiva se zdi tudi podpora Karla Erjavca, ki je za nek režimski portal izjavil: “Ta kandidatura je predvsem pomembna v smislu promocije Slovenije.” Morda pa bi lahko Türka dali na naslovnico kakšnega turističnega letaka s pripisom “I feel Slovenia”, in sicer v njegovem slogu turističnih potovanj po svetu na račun davkoplačevalcev. Popularnost Slovenije bi morda zaradi mednarodne prepoznavnosti Türka narasla, slovenski turizem, pa bi si lahko obetal enormne zaslužke.

D. M.