fbpx

Poredni ministri, sporne smrti, prisluškovanje in bodeča žica

Foto: epa

Letošnje leto je v Sloveniji najbolj zaznamovala begunska kriza in postavljanje ograje ob meji s Hrvaško. A spremljale so nas tudi druge afere. V zdravstvu so nas pretresali škandali na otroški srčni kirurgiji in nevrologiji, še vedno pa iščemo generalnega direktorja največje zdravstvene ustanove. Tu so še zapleti glede arbitražnega sporazuma, afere z zaslužki in plagiati pa so odnesle tudi nekaj ministrov.

Za vas smo izbrali pet najodmevnejših političnih dogodkov, ki so zaznamovali Slovenijo v letu 2015, mnogi od njih pa bodo imeli posledice tudi v prihodnjem letu.

Begunska kriza in postavljanje ograje

Begunska kriza je letošnje leto nedvomno najbolj zaznamovala, ne samo v Sloveniji, pač pa v celotni Evropi. S spremembo poti beguncev in migrantov, ki so začeli v Evropo prihajati tudi preko Balkana, je krizo občutila tudi Slovenija. Več sto tisoč vojnih beguncev in ekonomskih migrantov je sprva želelo priti v Nemčijo preko Madžarske. Ko je ta ob meji s Hrvaško postavila ograjo in mejo zaprla, se je glavni migrantski tok preusmeril čez Slovenijo.

V dveh mesecih je Slovenijo prečkalo okoli 350.000 ljudi, za azil pa jih je zaprosilo 127. V začetku migrantske krize je Slovenijo pestilo mnogo logističnih težav, krivci za to pa so bili predvsem Hrvati, ki niso spoštovali dogovorov, migrante pa so v Slovenijo nenadzorovano spuščali preko zelene meje. Danes v državo dnevno še vedno vstopa nekaj tisoč ljudi, ki jih preko namestitvenih centrov nato peljejo v Avstrijo. Največjo škodo pri tem trpijo tamkajšne občine, policisti, vojaki in humanitarni delavci.

Ob izjemnem številu ljudi, ki vsak dan prečkajo našo državo, in slabih izkušnjah s prečkanjem zelene meje so postale zahteve po vladnih ukrepih vse glasnejše. Sprva so na vladi trdili, da ograje na meji ne bodo postavili, nato so priznali, da bodo morda postavili “tehnične ovire” na nekaterih delih zelene meje, danes pa imamo žičnato ograjo na celotni meji s Hrvaško. Ta sproža veliko nezadovoljstva predvsem med prebivalci obmejnih občin, saj, kot pravijo, škoduje njihovemu turizmu in gospodarstvu in neposredno vpliva na njihovo kakovost življenja.

Leto zdravstveni afer: Nevrološka klinika, srčna kirurgija in UKC

Zdravstveno sfero je letos zaznamovalo veliko afer. Že v začetku leta je v javnosti odjeknil primer na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Glavni akter te afere je bil nevrolog Ivan Radan, ki naj bi 83-letnemu umirajočemu bolniku dal smrtonosni odmerek kalija in morfija. Kasneje se je sicer zagovarjal, da je šlo zgolj za provokacijo (zaradi nevzdržnih razmer na kliniki), a je preiskava razkrila, da so sumiljive še nekatere druge smrti njegovih bolnikov.

Radan je ostal brez zdravniške licence, jeseni pa so mu odvzeli prostost. Obtožen je bil umora šestih oseb. Ob razkritju afere je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zahtevala odstop vseh njegovih hierarhično nadrejenih do vršilca dolžnosti generalnega direktorja kliničnega centra Simona Vrhunca. To se sicer ni zgodilo takoj, saj so se vodilni dolgo časa upirali, a je UKC kasneje ostal tako brez generalnega kot strokovnega direktorja, pa tudi brez glavne medicinske sestre.

Na srčni kirurgiji pa nas je pretreslo poročilo mednarodne komisije, ki je opravljala nadzor nad otroško srčno kirurgijo. Ugotovili so, da je bilo v letih, ko je oddelek vodil Izraelec David Mishaly, narejenih veliko napak. Predvsem je bil šokanten podatek, da naj bi zdravniki v letu 2012 lahko preprečili kar 4 smrti. Primer še ni rešen, zaradi malomarnosti pa je bil ovaden en kirurg.

Prav tako v UKC Ljubljana še vedno potek borba za mesto generalnega direktorja. Že dve leti največjo zdravstveno ustanovo v Sloveniji vodijo vršilci dolžnosti. Ko je z imenovanjem spornega Andreja Baričiča že izgledalo, da bo to mesto končno zasedeno, se je kmalu izkazalo, da temu ne bo tako. Zaradi svojih osornih izjav in pritiskov na vlado ni dobil njene podpore, zato je odstopil. UKC Ljubljana je tako še vedno brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili, fukcijo vršilke dolžnosti pa trenutno začasno opravlja Brigita Čokl.

Afera z arbitražnim sporazumom

Letos smo pričakovali, da se bo zgodba z arbitražnim sodiščem nadaljevala, a drugače, kot se kasneje tudi je. Decembra letos naj bi bila sodba arbitražnega sodišča znana, s čimer naj bi bila določena meja s Hrvaško. A se je – naprotno od pričakovanj – zgodila prisluškovalna afera. Hrvati so objavili prisluhe pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in našim arbitrom Jernejem Sekolcem na sodišču, kjer ji je povedal, da bo Slovenija ohranila dostop do odprtega morja. Hrvaška je po tem takoj pričela z umikom iz arbitražnega sporazuma, češ da Slovenija goljufa. Zagreb je z arbitražnim sodiščem prekinil vse stike.

V javnosti so se pričeli pojavljati sumi, da je Hrvaška afero načrtno sproducirala, saj so bili posnetki pogovora narejeni že leta 2014, objavljeni pa so bili mnogo kasneje. Prav tako so mnogi pravniki mnenja, da Hrvaška iz arbitražnega sporazuma kar sama ne more izstopiti. Prisluškovalna afera je povzročila odstop obeh vpletenih in pričela se je nova saga z iskanjem naslednjega slovenskega arbitra. Ko smo že imenovali neodvisnega strokovnjaka, predsednika meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, je ta po petih dneh odstopil. Svojo izbiro smo nato prepustili arbitražnemu sodišču. Trenutno teče tam rok za predložitev dokazov glede prisluškovalne afere, Hrvati pa s sodiščem še naprej ne komunicirajo.

Težavno leto kar za nekaj ministrov

Tudi letos v vrstah vlade ni šlo brez afer, najbolj pa je bil letos na udaru sektor izobraževanja, znanosti in športa. Sprva je to ministrstvo vodila Stanka Setnikar Cankar, ki pa ga je bila primorana zapustiti, saj so v javnost prišli podatki o izjemnih vsotah, ki jih je Setnikar Cankarjeva dobila za delo preko avtorskih pogodb. Podatki so bili podani za zadnjih 11 let, in sicer za vse zaslužke, ki so prihajali iz sredstev javnega sektorja.

Setnikar Cankarjevo je nadomestila Klavdija Markež, ki pa na tem mestu ni dolgo zdržala. Izkazalo se je, da je njena magistrska naloga na fakulteti za državne in evropske študije plagiat. Kmalu je bila primorana odstopiti, danes pa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vodi Maja Makovec Brenčič.

Trenutno pa se s težavami na svojem delovnem mestu spopadajo tudi  nekateri drugi ministri. Odstop finančnega ministra Dušana Mramorja zahteva 144 županov slovenskih občin, težave pa ima tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, saj policisti že več kot en mesec stavkajo, dogovora med njimi in vlado pa še ni na vidiku.

Sporne menjave na vodstvih SDH in DUTB

Celotna saga o Družbi za upravljanje terjav bank (DUTB) se je pričela s poročilom KPK, ki je ugotovila, da so prispevki za vodilne previsoki, računsko sodišče pa je ugotovilo, da vlada pri prenosu slabih posojil na slabo banko ni ravnala dovolj učinkovito. Pri tem je poslovanju DUTB izdalo negativno mnenje. Vlada je zoper to ukrepala, znižala plače in odpustila tri od štirih neizvršnih direktorjev. Ko je ponovno poročilo prikazalo le delno uspešnost vlade, je ta razrešila člana upravnega odbora Larsa Nyberga in Torbjörna Manssona.

Na vodilna mesta je postavila nekatere ljudi, ki so v javnosti dvignili veliko prahu. Med drugim sta Marko Simoneti in Marko Jazbec v vodstvu NLB delala ravno v času, ko so se podeljevali nekateri sporni krediti podjetjem, ki so danes pristala na DUTB.

Medtem je do afer prihajalo tudi na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ko je vlada zavrnila seznam novih nadzornikov in podala svoj seznam, ki ga je kasneje potrdil državni zbor.

M. G.