Dolgoletni urednik in novinar Jože Biščak je človek, ki ima podoben svetovni nazor kot nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Meni, da bomo v prihodnosti soočeni z gospodarsko in splošno krizo, ki je posledica razpada tradicionalnih vrednot zaradi neverjetno velikega vpliva “prebujencev”. Ironično se mu zdi, da je danes konservativizem tisti, ki brani svobodo govora in vse temeljne svoboščine, za katere ne more nihče natanko vedeti, kdaj so se pojavile. “Predvsem pa nihče ne more odgovoriti na vprašanje, ali je svoboda govora levičarska ali desničarska zamisel, ali je svoboda govora progresivna ali konservativna ideja.”
V javnosti je odjeknila novica, da se urednik tednika Demokracija in direktor založbe Nova obzorja poslavlja s svojega položaja. Kot je pojasnil v intervjuju za Portal24, se je za to potezo odločil iz zdravstvenih razlogov. Preživel je že dva infarkta, ima pa tudi šest žilnih opornic. “Biti urednik in direktor je naporno, stresno, ves čas si v pogonu in na adrenalinu. Še posebej, če imaš za lastnika nekoga, ki ga leva stran ves čas demonizira in laže, da se financira prek medija, ki ga vodiš. Sčasoma sicer dobiš za njihove laži debelo kožo, ampak ravno prek ramen ne moreš vreči ničesar. Čas je, da malo popazim na svoje zdravje, zato sem si zdaj vzel daljši dopust,” je pojasnil.
Biščak je bil dolgoletni novinar, kar pa mu povzroča poklicno deformacijo, saj zaradi tega vseskozi spremlja aktualno situacijo. Strinja se s trditvami ekonomista dr. Janeza Šušteršiča, ki je na Nova24tv dejal, da tokrat ne gre za neko običajno ekonomsko krizo. Gospodarstvo raste v ciklusih, to je ekonomska realnost. Cilj politike pa je, da skuša zmanjšati velikost variacije oziroma da je padec gospodarske rasti čim manjši. “Gospodarske krize so torej povsem naravni ciklus, če lahko tako rečem, očiščenja. Tokrat je drugače. Ta kriza, ki se nam bliža, bo posledica napačnih dolgoročnih politikih, zato bo tudi okrevanje daljše; Šušteršič je denimo omenil področje energetike,” je dejal.
Osebno meni, da bo kriza tudi posledica propada tradicionalnih vrednot, poskusa uničenja nacionalnih kultur in identitet, moralne dekadence, škodljivega in neverjetno velikega vpliva “prebujencev”. “Poglejte, dogaja se, da univerze odpuščajo vrhunske profesorje ekonomije, da podjetja pokažejo vrata odličnim menedžerjem – samo zato, ker se nekaterim na ulici zdi, da so ti ljudje rasistični, ksenofobni, nacionalistični, homofobni ali kaj drugega. A njihov edini greh je, da ne podlegajo norostim, ki jo predpisuje novodobna leva ideologija,” je obrazložil.
Meni, da na ta način družba izgublja najboljše ljudi, nadomestijo jih socialno pravični družboslovci ali pravilno usmerjeni globalisti. S tem se omejuje svoboda govora, pretok in soočenje različnih idej in zamisli, kar je nujno potrebno in je neizbežen predpogoj za uspešno družbo. Ironično se mu zdi, da je danes konservativizem tisti, ki brani svobodo govora in vse temeljne svoboščine, za katere ne more nihče natanko vedeti, kdaj so se pojavile. “Predvsem pa nihče ne more odgovoriti na vprašanje, ali je svoboda govora levičarska ali desničarska zamisel, ali je svoboda govora progresivna ali konservativna ideja.”
Zelo je bil zanimiv za nasprotne medije
Novica o njegovem odstopu kot urednika Demokracije in direktorja Novih obzorij ni odmevala le na družbenih omrežjih, o njem so pisali celo njemu ideološko nasprotni mediji, kot sta denimo Delo in portal nacionalne televizije, ki sta del levega medijskega mainstreama. To se mu zdi skrajno nenavadno, saj so ti mediji ves čas trdili, da je Demokracija (in poleg televizija Nova24TV) marginalen in obskuren strankarski medij z nizko prodano naklado in majhnim vplivom.
Biščak tudi ne skriva in jasno pove, da je stranka SDS solastnica založbe Novih obzorij. “Tega nikoli nismo skrivali, lastništvo družbe Nova obzorja, ki izdaja revijo, je bilo ves čas transparentno; bolj kot pri katerem drugem mediju,” je povedal. V nadaljevanju pojasni, da ima stranka SDS svoje glasilo, medtem ko je Demokracija medij na trgu, ki je odvisen od prodaje, odvisen je od bralcev. “Če je Demokracija strankarsko glasilo, potem je Delo tovarniško glasilo Kolektorja, Reporter pa glasilo Odlazkovih vseh mogočih poslov,” je dodal.
O lastništvu Madžarov je pojasnil, da so se ti umaknili iz lastništva, ocenjuje pa jih kot dobre lastnike. Povedal je tudi, da se SDS ni vtikala v njegovo uredniško delo, za kar ji je hvaležen. “Ker pa je stranka solastnik, ima pravico do članstva v upravnem odboru, skupščini. Povsem logično,” je pojasnil. Pred nastopom funkcije so ga kolegi opozarjali, da ga bo stranka neprestano klicala, a se to ni zgodilo.
Z Janšo imata podobne poglede
O njegovi podobnosti z Janezom Janšo pravi, da imata podoben svetovni nazor. “Pravim ‘podoben’ zato, ker če bi vsi enako razmišljali, bi imeli enoumje. Ljudje smo tudi sicer različni: fizično in razmišljujoče. Nikoli nobena stvar ali misel ne more biti povsem enaka, lahko je le podobna. In tukaj sva se ujela. Poleg tega, da imam skoraj 40 let izkušenj z delom v medijih,” je dejal. Ocenjuje, da ni bilo nikoli dovolj časa, da bi se več pogovarjala in debatirala. To obžaluje, ker gre za zelo načitanega človeka, jasnih in načelnih misli. “Pri Janši mi je najbolj všeč, kako razmišlja o svobodi. Nihče od slovenskih politikov ni toliko cenil svobode in o njej govoril, kot prav on. Vsi drugi govorijo samo o demokraciji.”
Sara Kovač