fbpx

Dolgotrajna oskrba bo odslej sistemsko urejena

Foto: Pixabay

Vladajoči koaliciji je uspelo, kar prejšnjim ni; pod streho je spravila zakon o dolgotrajni oskrbi. Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov in storitev, namenjenih osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugih oseb.

Po približno 20 letih prizadevanj, dolgih letih “trdnih” obljub nekdanjih vlad in danih zavez Evropski uniji, da bodo sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, po več kot 170 različicah zakona, ki so čakale v predalih nekdanjih ministrov in vlad, je zdajšnji vladi uspelo. Pod vodstvom Janeza Janše s koalicijo strank SDS, NSi, SMC (Konkretno) ter s podporo SNS, poslancev DeSUS in manjšinskih poslancev je zakon sprejet. Proti zakonu so glasovali vsi iz koalicije KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani).

Primerljive pravice za vse enako
Dolgotrajna oskrba bo tako po letih in desetletjih sistemsko urejena. Do sedaj sistem ni deloval, dolgotrajna oskrba je nepregledna, pravice urejajo različni predpisi, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Zakon ureja naraščajoč delež starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. V njem so sistemske rešitve, ko bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo financirane iz javnih sredstev. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Obstoječe pravice ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v pristojnosti vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

Financiranje urejeno
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. Do leta 2025 je predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu sprva načrtovano.

V zakonu so natančneje opredelili tudi višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi. Zagotovljen je tudi neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po novem zakonu.

Naša država z najstarejšim prebivalstvom
Slovensko prebivalstvo je med najstarejšimi na svetu. To pomeni, da čedalje več ljudi potrebuje pomoč, tako zdravstveno kot pomoč pri vsakdanjem življenju. Epidemija novega koronavirusa je pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega je država v preteklih letih premalo vlagala, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialno skrbstvo veliko. Leve socialne vlade so ga namenjale za druge stvari namesto za naše starejše in pomoči potrebne.

Stališče Slovenske demokratske stranke ob potrjevanju zakona je v državnem zboru predstavila poslanka Alenka Jeraj. Med drugim je povedala, da je največji delež dolgotrajne oskrbe še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na tako imenovanem zdravstvenem modelu in ni dovolj prilagojena posamezniku. Poleg tega se dostop do storitev razlikuje po regijah ter med urbanim in podeželskim okoljem, kar velja zlasti za storitve v skupnosti in na domu. “Ideja je, da starejši čim dlje ostanejo doma in se jim tam omogoči kvalitetno bivanje in daje pomoč, ki jo potrebujejo,” je poudarila.

Poslanka SDS Alenka Jeraj (Foto: STA)

Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Janševa vlada uresničila obljubo
Veselja nad tem, da je zdajšnji vladni koaliciji uspelo sprejeti ta pomembni zakon, ni skrivala niti poslanka Anja Bah Žibert, predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo. V svojem blogu je zapisala: “Po letih obljub levih vlad nam je uspelo sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Slovenija nujno potrebovala. Nenazadnje smo bili edina članica Evropske unije, ki področja dolgotrajne oskrbe ni imela sistemsko urejenega, zato smo posledično prejemali tudi opozorila iz Evropske unije. Tako Cerarjeva kot Šarčeva vlada sta napovedovali intenzivno pripravo in nato sprejetje zakona, a nobena od njiju obljube ni uresničila. V nasprotju s preteklimi vladami Janševa ni ostala le pri puhlicah in populističnih obljubah. Svojo zavezo iz koalicijske pogodbe je uresničila, zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejet. S tem smo vstopili v družbo evropskih držav, ki imajo dolgotrajno oskrbo urejeno.”

Anja Bah Žibert (Foto: STA)

Sprejeti zakon je izjemno obširen, zato se bo skozi čas zagotovo še dopolnjeval, a njegov izvorni namen bo ostal. In to je najpomembnejše. A pot do sprejetja zakona je bila vse prej kot lahka. Leve stranke so nam pod noge metale ne le polena, ampak kar kamenje. Niso bili sposobni podati nobenih koristnih predlogov, s katerimi bi izboljšali predlog zakona, temveč so s proceduralnimi zapleti samo zavlačevali sprejetje. S tem so priznali prav to, da si niso mogli privoščiti, da bi zakon uspelo sprejeti Janševi vladi. V svoji agresivnosti so prešli vse meje.

S sprejetjem zakona so zadovoljni tudi v Strateškem svetu za socialno politiko, ki ga vodi evropska poslanka Romana Tomc, in so tudi sodelovali pri pripravi zakona. Tomčeva je zapisala, da je zakon dober in nujno potreben, z njegovim sprejetjem smo v Sloveniji čakali predolgo.

Vida Kocjan