“Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri titofilni, filokomunistični tabor zagovarja tezo, da je osamosvojitev Slovenije enostaven prehod iz propadlega režima v novega, nasprotna temu pa je trditev, da je Republika Slovenija temeljito različna od Socialistične republike Slovenije,” je glede likvidacije Muzeja slovenske osamosvojitve, za katero se zavzema aktualna oblast, zatrdil zgodovinar dr. Jože Dežman.
Zgodovinar dr. Jože Dežman je na nedavnem dogodku Združenja VSO povedal, da v evropskem okvirju Švedi spodbujajo učenje o gulagih, ker želijo pokazati, da demokracija ni sama po sebi samoumevna in da obstajajo svetovi, ki so precej različni. “V Sloveniji imamo dialog med tema dvema svetovoma zelo neuravnovešen,” je poudaril in dodal, da je zanj obstoj republike same in teh 30 zlatih let slovenstva tisto, kar je treba v javnosti uzavestiti na kulturno raven. “Zgodovina sama po sebi opravičuje investicije v Muzej slovenske osamosvojitve in v več dela in spremembo mentalitete tudi v ostali muzejski raziskovalni mreži.”
Dežman se je odločil, da na predsednika vlade dr. Roberta Goloba zaradi ukinjanja Muzeja slovenske osamosvojitve naslovi odprto pismo. Uvodoma je izpostavil, da so se ob najavi, da bo prišlo do ustanovitve novega javnega zavoda, kjer bo prišlo do spojitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije pojavili živahni odmevi. “Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri titofilni, filokomunistični tabor zagovarja tezo, da je osamosvojitev Slovenije enostaven prehod iz propadlega režima v novega, nasprotna temu pa je trditev, da je Republika Slovenija temeljito različna od Socialistične republike Slovenije,” je poudaril Dežman.
Če bi testirali eno in drugo skupino, Dežman pravi, da bi jih za začetek vprašal, ali se strinjajo s tole trditvijo Petra Jambreka: “Izraz kapitalizem je po moje zunajustavna kategorija. Je pa, če sem nekoliko oseben, ustavna kategorija socializem. V smislu tega, da je protiustaven”. V premisleku o “osrednjih vrednotah upora in svobode” Jambrek po Dežmanovih besedah izhaja iz tega, da so Karantanija, Kocelj, kmečki punti, tabori, Maister, upor proti okupatorju slovenskemu narodu oblikovali njegovo samobitnost. “Po svojih učinkih pa se nobeden ni iztekel v tisti za narod usodni in dokončni zgodovinski proces, ki ga predstavlja gradnja moderne nacije.”
“To območje svetega zasluži lastni muzej, lastne muzeje”
Dežman poudarja, da je obljubo svobode naroda v okviru lastne države izpolnilo šele duhovno in politično gibanje, ki je v štirih letih (1987–1991) izvedlo program nacionalne osamosvojitve od ideje do njene ustavne in državne veljave v domačem in mednarodnem pravu. “In kar že katera koli slovenska vlada počne, to počne, če se tega zaveda ali ne, če hoče ali noče, v trajni odvisnosti od vrednostnega središča slovenske republike, katerega sedež je v območju svetega.” To območje svetega po besedah Dežmana zasluži lastni muzej, lastne muzeje.
Zato je po njegovem prepričanju več kot nujno, da se od Vlade RS čim prej dobi nekaj konkretnih odgovorov na naslednja, doslej še neodgovorjena vprašanja: Kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki narekujejo ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega?, Kakšno bo ime nove ustanove?, Kakšno bo premoženje nove ustanove?, Kakšna bo organiziranost nove ustanove?, Kakšni bodo pogoji za delovanje nove ustanove?
Ko bodo odgovori na naslednja vprašanja znani, bo vsebinska razprava možna, poudarja. “Če pa tega ne ve niti Vlada RS, potem je to krepko norčevanje iz Republike Slovenije, demokratične in pravne države. In seveda zaničevanje obdobja demokratizacije, osamosvojitve in obrambe RS kot najvišjih dosežkov slovenske nacije,” so besede, s katerimi Dežman zaključuje pismo.
Sara Kovač