V četrtek bo na seji komisije za nadzor javnih financ potekala razprava o izbrisu dolgov in zlorabah postopka poenostavljene prisilne poravnave, do katere je pripeljal sporen odpis kar 29 milijonov evrov dolga družini Janković. Predsednik omenjene komisije dr. Anže Logar krivdo za to, da je lahko prišlo do tako absurdnega primera, pripisuje vladi pod vodstvom Alenke Bratušek, ki je leta 2013 zakonodajo spremenila tako, da se izbrisi dolgov lahko zgodijo brez kakršnekoli varnosti za upnike. Ob tem dodaja: “Vsi morajo biti enaki pred zakoni, morajo biti pa tudi zakoni takšni, da vsem ponujajo enake možnosti.”
Predsednik komisije za nadzor javnih financ dr. Anže Logar je v oddaji Tema dneva na Nova24TV z voditeljico Marjanco Scheicher izpostavil, da je bila javnost zgrožena nad odpisom dolgov družini enega od političnih funkcionarjev, to je župana Ljubljane Zorana Jankovića, kar je tudi razlog, da se preveri, ali je bilo pri sprejemu zakonodaje, ki je to omogočila, vse, kot mora biti, ali pa je morda prišlo do večjih nepravilnosti in političnih povezav, ki so na koncu marsikomu naredile usluge.
“Vsi morajo biti enaki pred zakoni, morajo pa tudi zakoni biti takšni, da vsem ponujajo enake možnosti,” je povedal Logar in dodal, da so po pregledu sprejema insolvenčne zakonodaje v poslanski skupini SDS ugotovili, da je vlada Alenke Bratušek novembra 2013 to zakonodajo spremenila tako, da se izbrisi dolgov lahko zgodijo brez kakršnekoli varnosti za upnike, torej prav za tiste, ki že tako potegnejo najkrajši konec. “Ker je med upniki dostikrat tudi Furs, menimo, da je prišlo zato tudi do stroškov za davkoplačevalce. To želimo preveriti in ugotoviti, kako je sploh lahko prišlo do takšnega zakonodajnega predloga, kot ga je predlagala vlada Alenke Bratušek in ki so ga tedanji koalicijski partnerji DeSUS in SD tudi podprli,” je dejal Logar.
Leta 2013 Bratuškova še tesno povezana z Jankovićem
Logar je izpostavil tudi, da je v javnem obveščanju v povezavi s spornimi odpisi dolgov prišlo do netočnih poročanj, saj se je operiralo z napačnimi informacijami. “Zakon, ki je omogočil poenostavljeno poravnavo, je bil soglasno podprt, ampak je vlada Alenke Bratušek v novembru 2013 prišla s spremenjenim predlogom, kjer se je umaknila varovalka za upnike, to pa je najmanj 50 odstotno poplačilo in to določilo je sprejela zgolj tedanja koalicija Alenke Bratušek. V SDS smo takrat glasno opozarjali na možnost zlorabe takšnega določila, na odboru smo celo uspeli z amandmajem, ki je vrnil nazaj najmanj 50 odstotno poplačilo, a je koalicijska večina pod vodstvom Alenke Bratušek preglasovala ta naš amandma,” je sprejemanje zakonodaje pred šestimi leti opisal Logar, ki je obenem poudaril, da je bila v tistem času Bratuškova še tesno povezana z Jankovićem.
Komisija se želi seznaniti s potencialnimi stroški v primerih spornih prisilnih poravnav za davkoplačevalce
Kot je poudaril Logar se želi Komisija za nadzor javnih financ seznaniti s potencialnimi stroški v primerih poenostavljenih prisilnih poravnav za davkoplačevalce. “Z vidika FURS in ostalih državnih organov želimo ugotoviti, koliko takšnih ekscesnih primerov se je dogodilo s takšnimi odpisi, želimo preveriti zgodbe upnikov, ki so bili opetnajsteni z zakonodajo Alenke Bratušek, predlagamo tudi poglobljeno analizo, ki naj jo pripravi ministrstvo za pravosodje, ki naj predlaga tudi možne rešitve, da v prihodnje ne bo prihajalo do takšnih ekscesnih primerov. Hkrati pa tudi želimo, da tisti, ki bodo pripravljali to zakonodajo, niso isti kot tisti, ki so pripravljali te spremembe iz novembra 2013,” je povedal.
V ekscesnih primerih organi pregona niso naredili vsega, kar bi lahko
Ob tem je Logar kot neverjetno izpostavil to, da nekdo, ki ima v podjetjih negativni kapital in nima nobenega finančnega toka, odkupuje terjatve v rangu več kot 6 milijonov evrov. V navezavi na slednje je povedal: “Skrajno neverjetno je tudi, da nihče ničesar ne preveri, preden potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo in da se ta zgodba odvija pred očmi javnosti na škodo vseh upnikov. Tako menimo, da v teh ekscesnih primerih organi pregona niso naredili vsega, kar bi lahko, zato komisija v zadnjem sklepu tudi daje pobudo, da pri teh primerih tudi NPU preveri skladnost z vso zakonodajo,” je dejal poslanec in dodal, da podobne sheme, kot je bila ta v primeru družine Janković, lahko služijo tudi za pranje denarja. V zaključku je poudaril še: “V sklepih zahtevamo dodatno informacije, torej da ministrstvo za pravosodje in ostali organi priskrbijo konkretne podatke o konkretnih primerih, da bomo vedeli, kakšne dimenzije so problemi poenostavljenih prisilnih poravnav, na podlagi tega pa se bomo nato odločili za nadaljnje korake.”
Rajko Golob