Ker se je tudi Slovenija uvrstila na seznam držav, v katerih se je pojavila različica omikron, in ker o njenih stopnjah razvoja še vedno ostajamo negotovi, je samo čas kazalnik, ki bo pokazal, kako resna je pravzaprav ta različica in kako hitro napreduje oziroma kakšne so njene dejanske posledice. “Pamet v glavo, začnimo se resno soočati s tem problemom in resno razmišljati o tem in sprejemati ukrepe, predvsem sami pri sebi, tako bo šla stvar lažje naprej”, poziva direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.
V oddaji Tema dneva je voditelj Luka Svetina gostil direktorja nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milana Kreka, ki nam je v tej negotovi situaciji odgovoril na nekaj vprašanj, povezanih z omikromom. Ta je trenutno še vsem neznan, “trenutno, kar vemo, je, da je zelo kužen in da je njegov podvojitveni čas dva do tri dni, do sedaj noben sev ni imel tako hitrega podvojitvenega časa,” je povedal Krek. Meni, da je bolje to prepustiti znanosti, ki bo na podlagi raziskav ovrednotila, kako nevaren je ta sev, “žal pa imamo zaradi njega nekaj ljudi hospitaliziranih, nekaj pa celo mrtvih.”
“Nekako me spominja na delto, ki se je rodila tam nekje v Indiji, pa je bila tako daleč in nas ni ogrožala. Marsikaj smo govorili o njej, potem pa je potrkala na naša vrata in naredila katastrofo. Mislim, da je tudi ta verzija težka, ne bi pa tega trdil, dokler ne dobimo pravih podatkov,” nas je na pretekle izkušnje z novim sevom opomnil dr. Krek.
Kljub vsemu pa so ljudje po dveh letih boja z virusom naveličani vsega in javnost verjetno zanima, kdaj se bo to končalo, koliko bo še sevov, situacija je pripeljala ljudi do tega, da so mentalno skrhani. Ob tem je direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje poudaril, da moramo virus sprejeti in se z njim naučiti živeti, “virus bo ostal med nami, pregloboko se je zasidral v svetu, zelo težko ga bo izkoreniniti, predvsem bo to težko v državah, ki imajo nizko stopnjo precepljenosti.” Zaradi nepredvidljivosti novih sevov se razmišlja celo o obliki novega cepiva, nam je zaupal.
Ali vseeno lahko pričakujemo praznovanje bližajočih se praznikov?
Na podlagi preteklih izkušenj meni, da je situacijo potrebno vzeti zelo resno in javnost poziva k spoštovanju ukrepov kljub prazničnim časom, “praznovanja ne bo predvsem za zdravstvene delavce, ker bomo verjetno ponovno morali odpirati nove intenzivke, nove postelje.” Na Svetinovo trditev, da se “nam zdi, da pa tale omikron na podlagi podatkov iz tujine vendarle ni tako smrten,” je direktor NIJZ odgovoril: “Moj oče je nekoč tako rekel, ko sem mu to rekel: “Zdet se prav nč vedet,” zato bi bi bil jaz tukaj zelo previden in ne bi izražal nobenih stvari o njegovih posledicah, treba je počakati še kakšen teden ali dva, da bomo vedeli.”
V naslednjih dneh organizirane akcije cepljenja
V naslednjih dneh bodo potekale akcije cepljenja, cepljenje pa bo možno brez predhodnega naročanja. In kaj je pravzaprav cilj teh akcij, je zanimalo Svetino. “To je priložnost, da se cepijo vsi tisti, ki nihajo, ali bi ali ne,” je povedal Krek, ki je k cepljenju pozval tudi vse tiste, ki so se se dvakrat že cepili, na tretji odmerek, saj je pri zaščiti pred omikronom ta še posebej pomemben. Glede koristnosti cepljenja se ljudje sprašujejo od začetka, marsikaj kroži tudi po družbenih omrežij, med drugim, da zbolevajo in da so na intenzivni negi tudi cepljeni, čeprav po naših zadnjih podatkih pri nas na intenzivni negi leži 83 odstotkov necepljenih. Verodostojnost informacij na družbenih omrežjih je Krek komentiral: “Veliko ljudi to zlorablja, čas bi bil, da nehajo. 5000 mrtvih v Slovenija je cena, ki bi morala strezniti vsakega Slovenca in bi se moral zresniti.”
Krek poziva tudi starše, naj cepijo svoje otroke “v izogib morebitnim zapletom, ki so lahko smrtni. Predvsem se pojavlja multiorganski sindrom, ki je zelo zapleten, gre za vnetje več organov, prekomeren odziv imunskega sistema, ki pa na otroku lahko pusti velike posledice, morda celo doživljenjske.”
Tanja Brkić