Družina je primarno okolje, v katerem je treba zagotoviti, da se posameznik nemoteno razvija, pridobiva pozitivne izkušnje in vrednote ter se uči sprejemati odgovornost za lastno ravnanje in svobodo. S tem posameznik pozitivno vpliva na razvoj družbe. “Močnejša kot bo slovenska družina, bolj ugodno okolje bo slovenska država postala za družino in lepša bo naša prihodnost in prihodnost slovenskega naroda,” so zapisali v stranki SDS.
Tradicionalna slovenska družina je osrednja celica našega bivanja, zato ji je treba zagotoviti zadostne finančne spodbude in mlade opogumiti, da se odločijo za družinsko življenje. Da bi družina delovala kot blažilec družbenih pretresov, ji je treba pomagati pri zagotavljanju avtonomnosti, ekonomske neodvisnosti, zasebnosti in varnosti. Družina mora biti tudi skupnost enakopravnih in demokratičnih odnosov med člani, pri čemer so koristi otrok najpomembnejše vodilo in tudi zato je bilo s PKP7 sprejetih nekaj solidarnostnih dodatkov, ki se nanašajo na družine.
S prvim septembrom bo tako vrtec za vse otroke ponovno brezplačen. Poslanci so namreč potrdili predlog vlade, da bo vrtec brezplačen za drugega otroka, če sta hkrati v vrtec vpisana dva otroka iz iste družine. Enako velja tudi za vse nadaljnje otroke, ne glede na to, koliko jih je iz te družine vpisanih v vrtec. Poslanci so sprejeli še določbo, ki prepoveduje opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok vsem pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok. S tem želi vlada odpraviti pomanjkljivosti zakona, ki so se pokazale ob nepravilnostih v ljubljanskem zasebnem vrtcu Kengurujčki.
.@mojcaskrinjar: Z novelo zakona o vrtcih se ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka 👶👧🧒, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, za tretjega in nadaljnje pa je brezplačen tudi brez pogoja hkratne vključenosti. 👇https://t.co/DEZ8p3sEbA
— SDS (@strankaSDS) January 27, 2021
Poleg tega PKP7 vključuje enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov za vse otroke. Prejme ga eden od staršev oz. rejnik otroka do starosti 18 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji. Dodatek za nego otroka se povečuje za 100 evrov. Poračun višjega dodatka za oktober, november in december 2020 v višini 300 evrov se bo izvedel do 31. januarja 2021.
Znesek dodatka za nego otroka na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se poveča za 100 evrov.
Poračun višjega dodatka upravičencem za oktober, november in december 2020 v višini 300 evrov je bil izplačan danes. #SkupajZmoremo 🇸🇮 pic.twitter.com/g5If4QHKSN
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 29, 2021
Od januarja 2021 pa bo znesek dodatka za nego višji do konca epidemije. Prav tako je povečan dodatek za velike družine. Znesek letnega dodatka za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki. Eden od staršev oziroma posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega v času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, bo tudi prejel enkratni solidarnostni dodatek za novorojencev, in sicer v višini 500 evrov.
Vlada pa je v tem mandatu sprejela tudi dva pomembna zakona
Vlada je sprejela Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ta se je spremenil tako, da odpravlja neustrezno in nepravično zakonsko ureditev v primeru, ko zaposleni starši koristijo pravico iz 50. člena tega zakona in na ta način uveljavljajo pravico do dela s krajšim delovnim časom z namenom varstva svojega otroka.
S spremembo se je izenačila višina plačanih prispevkov za socialno varnost delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa z namenom varstva svojega otroka, s tistimi delavci, ki te pravice ne koristijo, s čimer se na ta način tudi odpravlja neenakopraven položaj delavcev, ki so s tem namenom zaposleni za krajši delovni čas. Sprejeli pa so tudi Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. Zakon opredeli vrnitev otroka ali mladostnika v običajni ritem življenja, vrnitev domov in nadaljnje šolanje ali delo ter predvidi tudi morebitno prilagoditveno obdobje, ki ga mladostnik lahko preživi v mladinskem stanovanju, kjer lahko živi še 12 mesecev po zaključku izobraževanja oziroma največ do svojega 26 leta.
Sara Bertoncelj