“Kmetijsko ministrstvo vodi človek, ki ne ceni slovenske zemlje. Verjamem, da se bo z zmago SDS to spremenilo in bodo kmetje dobili status, ki si ga zaslužijo,” je le eden od številnih komentarjev o delu ministra Dejana Židana.
Slovenska demokratska stranka je v zadnjih dveh letih predstavila alternativni vladni program po posameznih področjih za prihodnje mandatno obdobje. Za slovenske demokrate je pomembno, da politika dela za ljudi, za blaginjo posameznika in za blaginjo Slovenije. Program za prihodnje mandatno obdobje so pripravljali ljudje, ki delajo na posameznih področjih in tudi poznajo težave ter imajo rešitve. Javnosti smo v zadnjih 14 dneh intenzivno predstavljali program s področja kmetijstva. Menimo, da je pet ključnih tem tega področja, ki potrebujejo posebno pozornost in sistemske korekcije obstoječe prakse. Med njimi so na primer družinske kmetije, ki jim je treba dati večjo vlogo in pomen z davčno razbremenitvijo, debirokratizacijo in poenostavitvijo poslovanja in trženja. Nujne pa so tudi spremembe kmetijsko zemljiške politike, ki je tesno povezana s prehransko varnostjo. V verigi “od njive do krožnika” je treba vzpostaviti konkurenčnost in poslovno sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov.
Tokrat ste se državljanke in državljani na družbenih omrežjih odzvali s številnimi mnenji s področja kmetijstva. Največ besed ste namenili delu kmetijskega ministra, kmetijski politiki in birokratskih postopkih, nekaj mnenj ste izrazili tudi o socialni situaciji kmetov ter o njegovem delu, izpostavili pa ste tudi nekatere dobre predloge, ki jih bomo v Slovenski demokratski stranki preučili in upoštevali pri našem delu.
O delovanju ministra za kmetijstvo
S. S. meni, da je minister Židan popolnoma uničil slovenske kmete, da je veliko obljubljal, storil pa ni nič. “Sama sem imela majhno kmetijo, ki je šla v maloro,” je zapisala gospa v komentarju in dodala, da nikoli ni dobila nobenih ugodnosti, ker je bila kmetica. Še po kredit za traktor je morala v sosednjo Avstrijo. “Ljudje ne razumejo, da kmet gara, ne dobi nič za stalno pripravljenost, tudi ponoči je treba v hlev,” je zapisala gospa in ob tem dodala, da zna država pobirati zgolj davke, ko se kmet upokoji, pa dobi manj kot je socialna pomoč. “V velikih mestih ljudje ne razumejo, kako je na podeželju in koliko kmetij je propadlo zgolj zaradi aktualne vlade. Samo stranka SDS je tista, ki ima program, ki se bo zavzel za kmete,” je še menila omenjena gospa. Tudi gospod R. P. je mnenja, da “večjega rablja slovenskega kmetijstva ni kot je SD z Židanom in Pahorjem.” Tudi D. B. je prepričana, da ministrstvo za kmetijstvo vodi človek, ki ne ceni slovenske zemlje. “Verjamem, da se bo z zmago SDS to spremenilo in bodo kmetje dobili status, ki si ga zaslužijo. Vesela pa bi bila, če bi tudi mestno prebivalstvo lahko dobilo svoje vrtičke,” je zapisala. Dodala je tudi, da je treba razbremeniti družinske kmetije, da bodo mladi ostali na kmetijah, in še: “Bravo SDS! Imate moj glas! Vesela sem, da obstaja stranka, ki se zavzema, da bo na trgovinskih policah tudi slovenski proizvod.”
L. B. meni, da pristojni za odločanje gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči ne vedo, kaj pomeni za slovenski narod slovenska kmetija in njihovi domači pridelek.
Državljan J. P. pravi, da je vse, ne le kmetijstvo, na psu. “Ve se, kdo je kriv za vse tole,” je ocenil omenjeni.
J. P. pa se sprašuje, kaj ob vsem, kar se dogaja na področju kmetijstva, dela kmetijski minister. “Kmetijstvo praktično že več ko 20 let propada. Če bomo imeli še naprej takega kmetijskega ministra, pa kmalu ne bo več ne kmetijske zemlje in ne kmetov,” je še zapisal omenjeni državljan.
“Brez kmeta ni države. Nič ne pomeni 10 inženirjev ali doktorjev, če ni 100 kmetov, ki bodo to njihovo ‘iznajdbo’ na kmetiji tudi naredili,” je menil K. P. in dodal, da je vsak kmet na kmetiji delavec, preddelavec, šef, tehnolog in direktor, “samo plača pa je kakšna?” Tudi A. P. pravi, da si slovenski kmet “ne more privoščiti stavke, saj potem hrane izpod njegovih rok ne bi bilo na naših mizah.”
B. K. pa je izrazil mnenje, da je kmet steber države. “Stebrov je manj, so pa močnejši od pritlehnih pisarniških količkov,” je še zapisal.
O kmetijski politiki in birokratskih postopkih
Državljanka V. K. se je pridušala nad birokracijo, s katero imajo kmetje veliko opravka oziroma preveč dela. “SDS ima prav, ko pravi, da je birokracije za kmete preveč in hoče kmetu olajšati delo,” je še zapisala omenjena. Z njo se strinja T. N. ki je ocenila, da niti vsi, ki so predpise pisali, jih ne poznajo, kaj šele kmet.
S. K. je bila mnenja, da je treba v okviru kmetijske politike reševati tudi težave tistih, ki bi radi obdelovali zemljo oz. bili čim bolj samooskrbni, pa nimajo zemlje. “Predlogov je dovolj, v obliki projektov, ki so dobri za vse. Začnite težave reševati tam, kjer je to najbolj potrebno,” je zapisala državljanka.
M. V. je bil mnenja, da so v času vlade Janeza Janše masovno prihajale vse tuje verige s prehrano v Slovenijo in da slovenski kmet ne more s cenami konkurirati španskim, italijanskim in drugim veletržnicam. Poslanec Tomaž Lisec pa je omenjenemu odgovoril, da naj predstavi konkretne primere in dodal, da je “slovenska kmetijska podjetja tujcem v večini prodal minister Židan. Ali pa jih zadržal v lastnem krogu, to je v okviru Perutnine Ptuj in Panvite.”
Državljan A. Š. pa je dejal, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov treba ukiniti in to zemljo dati mladim, ki bi sicer delali, ampak imajo premalo svoje zmelje, da bi se jim splačalo delati. “Sam bi tudi marsikaj naredil, pa imam premalo zemlje za to,” je še zapisal omenjeni, pri čemer je treba izpostaviti, da ima takšen ukrep SDS v programu zapisano kot eno izmed ključnih točk.
Zanimiv je bil tudi konkreten predlog državljana S. Č, o katerem bo poslanec povprašal kmetijskega ministra, in sicer, da lastniki gozdov ne bi plačevali prispevkov zaradi prirasta lesa na področjih, kjer potekajo električni daljnovodi. “To bi morala država sistemsko urediti, tako da se gozdnim površinam odbijejo površine koridorjev daljnovodov. Na teh površinah prirasta ni, ker sečnjo redno izvajajo elektro podjetja. Še to vključite v program predlogov,” je omenjeni zapisal in pobuda je vsekakor vredna nadaljnje preučitve.
O socialni situaciji kmetov
“Dodatek za pomoč in postrežbo nepokretni oz. hudo invalidni kmetici ali kmetu ne pripada, ker ima kmečko pokojnino, pripada pa tistim s starostno, vdovsko pokojnino,” pa je ocenila D. V. In se strinjala s tem, da je napačna miselnost, kjer naj bi kmet obdeloval zemljo iz ljubezni, zaradi česar naj ne bi potreboval pomoči.
O kmetovem delu
M. T. Š. pa je zapisala, da se njihova družina ukvarja s kmetovanjem in živi izključno od rezultatov svojega dela. “Kljub temu, da se na kmetiji trdo dela, da se moraš odlično spoznati na vsa področja dela – od fizikalca za vsa dela, do računovodstva, organizacije, dela z ljudmi, kaj šele razna državna birokracija …, komaj praskamo denar skupaj, da še vse skupaj deluje. In zakaj? Zato, ker družba in politika že dolga leta potiskata kmetovanje na dno družbe in se je popolnoma razvrednotilo pomen ljudi, ki obdelujejo zemljo, pridelujejo hrano za družbo, ki bi morala biti kot naravna dobrina skupaj z vodo, čistim zrakom, sveta stvar – iz nje izhajamo, daje nam hrano, iz tega kakorkoli živimo, ampak v Sloveniji ne! Kmetovanje se je razvrednotilo, kmečki stan je na dnu družbene lestvice. Pomembno je le, da se zidajo razne Magne, delajo trgovine … Na področju slovenskega kmetijstva bo potrebno zelo nujno veliko stvari spremeniti,” je ocenila omenjena državljanka.
A. J. pa je zapisal, da en kilogram krompirja stane 15 centov. “Ne vem, če se na 100 hektarjev posajene njive s krompirjem izide cena, ki je gotovo manjša za pridelovalca. So mar dampinške cene spodbuda za slovensko kmetijstvo?” se še sprašuje omenjeni državljan.
(članek je bil prvotno objavljen na sds.si)