fbpx

Državni zbor sprejel pomembne zakone za pomoč turizmu, kmetom, zdravstvu

Foto: STA

Poslanci so na tokratni seji sprejeli nekaj pomembnih zakonov – zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, novelo zakona o nalezljivih boleznih, interventni zakon za gospodarstvo in turizem in novelo zakona o revidiranju. Državni zbor je podprl pomoč prizadetim kmetom v spomladanski pozebi.

Novela zakona o nalezljivih bolezni zoži proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Vladi denimo nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Določa pa tudi vsebino ter časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov. Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni. Novela omogoča prekrškovnim organom, pristojnim za vodenje prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ukrepov iz dela 39. člena zakona, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Ukrepi iz zakona, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku, so sicer ocenjeni v višini 66,6 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz proračunske rezerve oz. finančnih načrtov ministrstev ter rezervacij dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic. Iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi se tako pretežno financiralo podaljšanje razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev nacionalnega razpisa, na katerega bi se lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji. Zakon, ki ga je vlada v parlament poslala po nujnem postopku, sicer prinaša še črtanje pogoja, da morajo imeti odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti tudi tri oz. pet let delovnih izkušenj po pridobitvi zdravniške licence. Kot so opozarjali v koaliciji, je bila ta sprememba nujna, saj bi sicer v več javnih zdravstvenih zavodih brez zdravnika ostalo ogromno ljudi. Novi zakon daje tudi podlago, da lahko ministrstvo za zdravje nameni sredstva za štipendije na področju zdravstva. Naslavlja tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine in uvaja finančno spodbudo v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta družinske medicine. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022. Prinaša tudi financiranje dodatnih specializacij klinične psihologije.

Novi interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 prinaša 243,5 milijona evrov pomoči
Državni zbor je potrdil tudi zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Skupaj 243,5 milijona evrov pomoči prinaša predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci bodo prejeli nove bone.

V novi interventni zakon je zapisan tudi 20 milijonov evrov težak ukrep za celotno gospodarstvo, in sicer podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa še vsaj do konca septembra, morda pa celo do konca leta. Ta ukrep imajo podjetja na voljo od lanskega junija in se je v skladu z doslej sprejeto protikoronsko zakonodajo z junijem iztekel. Vlada je v predlog zakona vključila še nekatere druge rešitve, med njimi podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasno možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter podaljšanje roka plačila za odjavljeno vozilo.

Nov interventni zakon za pomoč panogam v turizmu omogoča za 243,5 milijonov evrov pomoči. (Foto: Facebook)

Zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji
Državni zbor je prav tako soglasno potrdil zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji. Ta daje podlago za izdelavo končne ocene škode in za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic. Pozeba je sicer najbolj prizadela sadno drevje in vinsko trto. Cilj zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji, ki se nanaša na pozebo med 18. in 22. marcem ter med 5. in 9. aprilom, je omogočiti izvedbo ukrepov za pomoč prizadetim zaradi takratnih neugodnih vremenskih razmer. Zakon je pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov. Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Kmetijsko ministrstvo bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere. Škode po spomladanski pozebi je sicer po prvotnih ocenah za okoli 50 milijonov evrov.

Škoda na spomladanski pozebi je bilo za 50 milijonov evrov. To problematiko rešuje nov zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji. (Foto: Twitter)

Poslanci sprejeli novelo zakona o revidiranju
Državni zbor je danes še potrdil novelo zakona o revidiranju. Cilja novele sta natančnejši prenos evropske direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter odprava ugotovljenih tehničnih nedoslednosti zakona. Z zakonom se po pojasnilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek odpravlja posamezne nejasnosti, na katere je Evropska komisija opozorila v postopku vsebinskega pregleda prenosa določb evropske direktive, ki spreminja direktivo o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze.

Luka Perš