fbpx

Ekonomist dr. Anže Burger: Ideja o združitvi regulatorjev je lahko dobra. Pozitivno je tudi zmanjševanje stroškov poslovanja vseh teh regulatorjev

Ekonomist Anže Burger (Foto: STA)

Potem, ko je Vlada RS napovedala namero, da bi se v luči debirokratizacije devet regulatorjev združilo v dve agenciji po nizozemskem zgledu, so v opozicijskih vrstah in agencijah pričakovano skočili  v zrak, češ, da naj bi s tem prišlo do posega v njihovo neodvisnost. “Ideja je lahko dobra, če pride do sinergij pri nadzoru vseh teh področij, ki jih pokrivajo. Druga stvar, ki je lahko pozitivna, je  zmanjševanje stroškov poslovanja vseh teh regulatorjev, ki so sedaj ločeni. Poenotijo se namreč določene funkcije,” je za Nova24TV med drugim izpostavil ekonomist dr. Anže Burger. 

Glede predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na ministrstvu pojasnjujejo, da spremembe sovpadajo z načrtovano debirokratizacijo in racionalizacijo številnih procesov. “V luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade potekajo tudi aktivnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov. Trenutno je v teku medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov ter s tem večje učinkovitosti ter fleksibilnosti,” so navedli za STA.

Nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik poudarja, da je Mednarodni denarni sklad po krizi bančnega sistema v Sloveniji že v letu 2012 opozoril, da nimamo učinkovitega bonitetnega nadzora, ker posamezni regulatorji nadzorujejo različne dele sistema in ko vlada želi po nizozemskem zgledu združit regulatorje, doživi usklajen napad.

Proti združitvi regulatorjev najbolj odločno nastopata direktorja AVK in AKOS, ki nista izpolnjevala strokovnih pogojev za svoji imenovanji, sta pa imela politično podporo,” je poudaril Lahovnik in ob tem dodal, da je v Odmevih proti združitvi regulatorjev odločno nastopila direktorica AKOS, ki v Državnem zboru RS, ob aferi podelitve 5G frekvenc, ni znala pravilno povedati niti naziva agencije, ki jo vodi.

Pozitivno je zmanjševanje stroškov poslovanja regulatorjev

Po prepričanju ekonomista dr. Burgerja je ideja o združitvi regulatorjev dobra, če pride do sinergij pri nadzoru vseh teh področij, ki jih pokrivajo. “Druga stvar, ki je lahko pozitivna, je zmanjševanje stroškov poslovanja vseh teh regulatorjev, ki so sedaj ločeni. Poenotijo se namreč določene funkcije,” je izpostavil in ob tem dodal, da sicer vedno obstaja nevarnost, da sedanja ali prihodnje vlade zlorabijo to večjo koncentracijo moči v eni agenciji. “To je lahko nevarnost, a je odvisno od tega kako smo zreli kot država in politiki. Ali bo do tega prišlo ali ne, je  v naših rokah.”

Anže Burger (Foto: STA)

Opozicija enotno na nasprotnem bregu

Medtem, ko na ministrstvu pričakujejo, da bo proces usklajevanja potekal v duhu doseganja soglasij za pozitivne spremembe, ki bodo prispevale k lajšanju in racionalizaciji številnih procesov, ki so pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za ostale družbene segmente, in konec koncev tudi za državljanke in državljane Republike Slovenije, v opozicijskih vrstah vre. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB enotno poudarjajo, da naj bi šlo pri tem za poskus političnega prevzema institucij, ki so neodvisne, in za “nastajanje avtokratskega nadzornega sistema”. Evropska poslanka Tanja Fajon je na tiskovni konferenci izpostavila, kako naj bi šlo za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. “Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ”.

Do sedaj kadrovski spopadi potekali zgolj na ravni frakcijskih bojev znotraj tranzicijske levice

Glede kritik opozicije se je na Twitterju odzval politolog dr. Miro Haček  in med drugim opozoril naslednje: “Sedijo v Državnem zboru RS tako eni kot drugi, samo njihov vpliv je različen. Tudi Cerarjeva vlada je predlagala podobno rešitev – a takrat pa je bilo v redu?”.  Raziskovalni novinar Bojan Požar pa je v povezavi s tem pristavil: Agencije, uradi, “regulatorji in njihovi direktorji: Nastavi jih ena politika, ko se zamenja vlada RS, se pa razglašajo za neodvisne?!”

Požar opozarja, da primer lažne neodvisnosti in strokovnosti na direktorskih mestih dveh znanih regulatorjev, agencij Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), predstavljata Tanja Muha in Andrej Matvoz. “Oba sta direktorja postala izključno po politični liniji. Pravzaprav edini kadrovski spopadi za vodenje teh uradov, agencij ali regulatorjev so doslej potekali zgolj na ravni resda neusmiljenih frakcijskih bojev znotraj tranzicijske levice: Kdo bo postavil koga od svojih, Gregor GolobičBorut JamnikMatjaž HanDrago Isajlovič ali nekdo peti?!”

Glede na to, da je v Odmevih profesor prava dr. Rajko Pirnat kritiziral predlog zakona o medresorskem usklajevanju, je profesor sociologije Borut Rončević opozoril, da je zanimivo, kako “ugledni” pravnik Pirnat kritizira zakon, ki ga sploh ni prebral. “Ne vem, ali je huje to, ali pa tisto, ko na na oddaji Odmevi ni znal uvrstiti tožilstva v ustrezno vejo oblasti. Profesionalec ga po takih kiksih ne bi nikoli več povabil v oddajo. Preprosto ni kredibilen sogovornik.”

Strokovnjak za nacionalno varnost, nekdanji direktor OVS, Boštjan Perne je poudaril, da je resnično neverjetno, kako posamezni direktorji agencij, ki so bili politično nastavljeni, sedaj v en rog tulijo kako morajo biti agencije samostojne. “Njihovi politični botri pa o nedopustnosti vladnih potez. Vsi ostali pa vemo, da je agencij odločno preveč.”

Nina Žoher