Slovenijo so na indeksu ekonomske svobode prehitele vse sosednje države, tudi Hrvaška. Najbolj ekonomsko svoboden je Hongkong. Pod levičarskimi vladami pada tudi indeks stopnje demokracije v Sloveniji.
Na lestvici ekonomske svobode, ki sta jo prejšnji teden objavila Inštitut za ekonomske in strateške raziskave Visio iz Slovenije in Inštitut Fraser iz Kanade, se je Slovenija uvrstila na 67. mesto med 162 državami in ozemlji. Čeprav je v primerjavi z lanskim poročilom Slovenija minimalno povečala obseg ekonomske svobode, ostaja na 67. mestu. Vse slovenske sosede so više od nas, saj je Slovenijo letos prehitela še Hrvaška, ki se je s 73. mesta preteklo leto zavihtela na 56. mesto. Avstrija je na tem indeksu − podatki so predstavljeni v Ekonomska svoboda sveta: letno poročilo 2019 s podajo ocene stanja v letu 2017 − na 26., Italija na 46. in Madžarska na 56. mestu. Slovenija je letos prejela oceno 7,15 od 10 mogočih točk ter se tako med 162 državami in ozemlji uvrstila na 67. mesto.
Razčlenitev ocene za Slovenijo po posameznih področjih za leto 2017:
1. Obseg (para)države: 5,25 (138. mesto deli s Svazijem in Ruando)
2. Pravni sistem in lastninske pravice: 6,22 (38.)
3. Trdnost valute: 9,52 (24.)
4. Svoboda mednarodne trgovine: 7,90 (44. mesto deli s Finsko)
5. Predpisi (regulativa): 6,98 (88. mesto)
“V letu 2017 smo naredili nekaj korakov naprej in nekaj nazaj. Pozitivna sprememba se navezuje na krčenje obsega (para)države predvsem prek zmanjšanja državnega lastništva v gospodarstvu. Medtem pa smo negativni premik zaznali pri vnovičnem rahljanju pravne države, s tem da je sodstvo postalo še manj neodvisno in še manj nepristransko,” pojasnjuje slovensko uvrstitev na lestvici mag. Tanja Porčnik, predsednica Inštituta ekonomskih in strateških raziskav Visio in višja svetovalka na Inštitutu Fraser.
Največ ekonomske svobode uživajo v Hongkongu
Največ ekonomske svobode uživajo prebivalci Hongkonga, ki je prejel 8,91 od 10 mogočih točk, sledijo mu Singapur (8,71), Nova Zelandija (8,50) in Švica (8.40), ki je znova najbolje uvrščena evropska država. Med državami Evropske unije se je najviše uvrstila Irska, ki z oceno 8,13 zaseda zavidljivo 6. mesto na lestvici.
Večja svetovna gospodarstva so na letošnji lestvici ekonomske svobode zasedla naslednja mesta: ZDA (5. mesto), Združeno kraljestvo (7.), Kanada (8.), Avstralija in Mauritius (delitev 9. mesta), Danska, Estonija in Čile (delitev 13. mesta), Japonska (17. mesto), Nemčija (20.), Norveška (32.), Južna Koreja (33.), Francija (50.), Mehika (76.), Indija (79.), Rusija (85.), Turčija (95.), Kitajska (113.), Iran (143.) in Brazilija (120.).
Pod levičarji pada tudi indeks stopnje demokracije
Dejstvo, da nas je Hrvaška prehitela na lestvici ekonomske svobode, je evropski poslanec Milan Brglez skušal “spinati”, češ da smo na indeksu stopnje demokracije (Democracy Index) še vedno pred Hrvaško, kar je sicer res, saj je slovenski indeks demokracije ocenjen z 7,50, hrvaški pa 6,57. Vendar pa Brglez pozabi povedati, da se je v zadnjih desetih letih, ko v Sloveniji v glavnem vlada levica, ta indeks znižal.
Ob koncu Janševe vlade leta 2008 je še znašal 7,96, se nato znižal v času Pahorjeve vlade na 7,69, spet zrasel pod drugo Janševo vlado (2012−2013) na 7,88, strmoglavil naslednje leto pod vlado Alenke Bratušek na 7,57 in od tedaj še naprej padal vse do indeksa 7,50 konec lanskega leta. Brglez je torej med zadnjimi, ki bi se lahko hvalil s stanjem demokracije v Sloveniji, saj je tudi sam kot predsednik parlamenta v letih 2014−2018 krepko pripomogel k njenemu zniževanju. Sicer pa indeks stopnje demokracije temelji na petih kategorijah: volilni proces in pluralizem, osebne svoboščine, delovanje vlade, politična participacija in politična kultura. V teh petih kategorijah je okoli šestdeset posameznih indikatorjev in združeni rezultati stanja v njih vsako državo nato uvrstijo v enega od štirih tipov državnega režima − v delujočo demokracijo, v okrnjeno demokracijo, v mešani režim in v avtokracijo.
Bogdan Sajovic