fbpx

[EKSKLUZIVNI INTERVJU] Evropska poslanka Patricija Šulin: EU se je znašla na prelomnici, a obstaja mnogo manevrskega prostora

Patricija Šulin, poslanka v Evropskem parlamentu (foto: osebni arhiv).

Evropska poslanka Patricija Šulin je za nas ekskluzivno komentirala najbolj aktualne in pereče družbeno politične teme v EU, od brexita, sporazuma TTIP, pa vse do migrantske krize in terorizma, ki v zadnjih dneh pretresa Evropo.

“V teh prelomnih časih potrebujemo Evropo, ki sodeluje, ki je usklajena in pozitivna” poudarja evropska poslanka Patricija Šulin, a hkrati opozarja na pomembnost vloge posamezne nacionalne vlade: “Kazanje prsta na druge ni ravno modro in preudarno. Potrebna je tudi samorefleksija. Bruselj je daleč in zato prikladen krivec za vse slabo in za skrivanje vlade pred odgovornostjo.”

Britanci so se na referendumu odločili o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Zdi se, da je začeten šok že nekoliko potihnil.
Odziv na odločitev prebivalcev Velike Britanije in Severne Irske oz. Združenega kraljestva, ki jo spoštujem, a hkrati obžalujem, ne pojenja. Po parlamentarnih dvoranah “brexit” glasno odmeva, saj predstavlja poraz tako za Združeno kraljestvo kakor tudi za Evropsko unijo. V teh prelomnih časih potrebujemo Evropo, ki sodeluje, ki je usklajena in pozitivna, da bi bili kos vsem izzivom, s katerimi se soočamo in ki nas čakajo v prihodnosti.

Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz zveze držav članic za Evropsko unijo?
V prvi vrsti izgubo države, ki je s svojo demokratično tradicijo in pragmatičnim pogledom pomagala k sprejemanju dobre evropske zakonodaje. Nadalje izgubo gospodarsko močne članice. Predvsem pa pomeni jasno sporočilo Evropski uniji, da so potrebne spremembe.

(Foto: osebni arhiv)

(Foto: osebni arhiv)

Bi lahko rekli, da Velika Britanija stopa v negotovo in nestabilno prihodnost?
Tako majhna razlika pri izidu referenduma in tako velika polarizacija med mladimi in starimi, med mesti in podeželjem, med različnimi deli Združenega kraljestva gotovo ni dobra popotnica za velike spremembe in to se že kaže npr. v notranjih političnih trenjih. Žal mi je mladih, ki so glasovali za obstanek v EU, saj še naprej želijo pravico do bivanja, študija in dela v preostalih 27 državah.

“Brexit je zmaga populistov,” ste dejali ob robu izrednega plenarnega zasedanja, kjer ste evropski poslanci razpravljali o posledicah britanske odločitve.
Res je. Populisti so s kazanjem prsta na Evropsko unijo, češ da je glavni krivec za vse težave, kar seveda ne drži, zavajali. Kampanja je bila prežeta z lažmi in praznimi obljubami, kar se je pokazalo takoj po razglasitvi rezultatov.

Med spremljanjem dogajanja smo večkrat dobili občutek, da prihaja do popolnega razkola Evropske unije. Politične stranke širom Evrope so napovedovale referendume o izstopu iz EU. Je situacija res tako pereča?
Evropska unija se je znašla na prelomnici, obstaja mnogo manevrskega prostora za izboljšave, konec EU pa napovedujejo zgolj tisti, ki nasprotujejo njenemu obstoju. Na njihovo žalost ni prišlo do propada. Celo nasprotno: evropska zavest se v državah članicah krepi.

(Foto: osebni arhiv)

(Foto: osebni arhiv)

EU poleg brexita pretresa tudi zloglasni sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Je tudi tu prisoten populizem in medijsko zavajanje?
TTIP ponuja lepo priložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Verjamem, da se strogi zakoni EU, ki varujejo življenje in zdravje ljudi, okolje in potrošnike, zaradi TTIP ne bodo spremenili, TTIP pa prav tako ne bo prisilil EU v spremembo predpisov o gensko spremenjenih organizmih. V javnosti se pojavljajo neresnice kot so “TTIP zahteva privatizacijo vode in javnih služb.” To je v rokah nacionalnih vlad in ne sporazuma, prav tako TTIP ne bo prevladal nad zakonodajo EU, je razveljavil ali spremenil.

V kolikor je TTIP dober za EU, zakaj je potem sporazum tajen?
Sporazuma sploh še nimamo, saj pogajanja o njem še potekajo. Pogajanja so tajna, a to je običajna praksa pri vseh pogajanjih. So pa vsi dokumenti, na osnovi katerih pogajanja potekajo, na voljo javnosti. V celotnem procesu sprejemanja tega sporazuma sodelujejo vse institucije, na katerih temelji evropska demokracija, zato ni mogoče govoriti o demokratičnem primanjkljaju pri odločanju. Komisija s pogajanji ni začela kar tako, ampak je pred začetkom dobila navodila oz. mandat od držav članic.

Videli smo že 14. krogov pogajanj. Smo že bližje končni odločitvi?
Želela bi si, da ja. Menim, da smo tako evropski pogajalci kot tudi evropski poslanci v zahtevnem položaju, ko si prizadevamo za uveljavitev evropskih interesov, hkrati pa se soočamo s številnimi neresničnimi obtožbami in pritiski. A hkrati se moramo zavedati, da ne bomo nikoli mogli vsem ustreči. Ne le politika, celo naše življenje so kompromisi. O tem je že pred več kot dva tisoč leti pisal Cicero. Zato je pomembno imeti vizijo, ki nas usmerja in vodi pri sklepanju kompromisov. Še enkrat pa poudarjam, da so marsikateri strahovi neupravičeni.

(Foto: osebni arhiv)

(Foto: osebni arhiv)

Ali obstaja možnost, da bi glasovali proti sporazumu, čeprav ga načeloma podpirate?
EU z nobenim sporazumom doslej, sklenila jih je že 34, še ni znižala okoljskih ali drugih standardov. Če pa bi ocenila, da bo sporazum povzročil znižanje visokih evropskih standardov, takrat sporazuma ne bi podprla. Vsako odločitev sprejmem, ko preučim vidike in mnenja, s katerimi me seznanjajo tako zagovorniki kot nasprotniki določenega predloga.

Če se vrneva na prednosti, ki jih prinaša sporazum med EU in ZDA. Kakšne koristi bi imela od sporazuma Slovenija?
S sprejetjem TTIP bi dosegli nižje cene in imeli na razpolago širši izbor izdelkov. Med prednostmi, ki jih vidim, so dostop do večjega trga za evropska in posledično tudi slovenska podjetja, spodbujanje inovativnosti, izboljšanje kakovosti, ipd. Zelo konkretna priložnost je denimo področje javnega naročanja, kjer bi EU s TTIP pridobila in sicer preko odprtja trga javnih naročil v ZDA. Zaenkrat je namreč sodelovanje EU podjetij na javnih razpisih v ZDA zelo omejeno.

(Foto: osebni arhiv)

(Foto: osebni arhiv)

Dotakniva se še drugih “vročih tem evropskega parketa”, npr. denarja in proračuna, glede na to, da ste podpredsednica Odbora za proračun.
Od evropskega proračuna se dosti pričakuje, letno znaša približno 150 milijard evrov, kar pomeni približno en odstotek obsega gospodarstva EU, kar je bistveno manj, kot znašajo proračuni nacionalnih držav, tudi če odštejemo socialne transferje. In zato so razprave in odločitve na Odboru kako in za kakšne namene razporediti sredstva zmeraj zahtevne. Nedolgo nazaj smo razpravljali o poročilu o reviziji večletnega finančnega okvira 2014-2020. Leta 2013 sprejeti okvir bi bilo treba prevetriti in prilagoditi novi politični in gospodarski realnosti, tako z vidika alokacije sredstev po posameznih področjih kot tudi z vidika njegove velikosti.

Na katera področja se mora proračun EU osredotočiti?
Boj proti brezposelnosti mora biti politična in finančna prioriteta, nikakor pa ne smemo pozabiti na vprašanje varnosti, reševanje migrantske krize in na zunanjo politiko, da bi stabilizirali razmere v kriznih državah. To so tista področja, kjer potrebujemo več Evrope, ker gre za vseevropske probleme, ki jih ena sama država ne more uspešno rešiti. Iz proračuna pa se financirajo še preostala področja: izobraževanje, trajnostna rast, naravni viri, energetska unija, itd. Konkurenčnost EU bomo izboljšali zgolj z vlaganjem v strateške cilje EU.

Večkrat ste že omenili, da je ena od možnosti za prihranke denimo ne-financiranje nevladnih organizacij, ki delujejo v nasprotju z vrednotami EU in spodbujajo nasilje, rasizem ali antisemitizem.
Res je. EU je nastala iz želje po spravi, miru, demokraciji, svobodi, enakosti in spoštovanju človekovih pravic. In za ekstremizme v demokraciji ni prostora.

Imate v mislih terorizem?
Tudi terorizem. Naloga EU je zagotoviti državljanom varnost. V proračunu EU smo iz tega razloga tudi povečali sredstva za boj proti terorizmu. Gre za novodobni totalitarizem, katerega namen je ljudi prestrašiti do te mere, da si jih popolnoma podrediš. Moramo se zavedati, da napad na Pariz, Bruselj in nekaj dni nazaj na Nico, ni bil napad posameznikov na posameznike, ampak je šlo za napad na demokracijo, naše vrednote in naš način življenja. Strogo pa nasprotujem tudi vsem ostalim ekstremističnim gibanjem kot so antisemitizem, ksenofobija, rasizem, itd.

Kako pa ocenjujete pristop EU do migrantske krize?
Tako Slovenija kot tudi večina ostalih držav članic je pristopila k reševanju problematike preveč naivno, rešitve pa se iščejo prepogosto enostransko. Evropski poslanci iz vrst SDS in naš predsednik Janez Janša smo že večkrat spregovorili o tem, tudi predstavili slovenske zmožnosti, Janez Janša je slovenski vladi in EU predstavil tudi konkretne ukrepe v reševanju nastale situacije.

Zakaj potemtakem evropski poslanci ne pritisnete bolj na svoje države?
Mislim, da stranka SDS in njeni poslanci v Državnem zboru to odlično počnejo, a smo žal v opoziciji. Slovenska vlada je bila gluha za naša opozarjanja in je pričakala val migrantov popolnoma nepripravljena.

“Zagovarjam solidarnost, vendar je potrebno poskrbeti za varnost,” ste dejali nekaj mesecev nazaj. Se je vaše stališče kaj spremenilo?
Pomoči potrebnim moramo pomagati, nezakonite pribežnike pa po hitrem postopku vrniti na izhodiščna mesta.

Z migracijami pa v Evropo prihaja tudi tuja kultura. Razlike so predvsem v odnosu do žensk.
Kot stalna poročevalka za enakost spolov pri Odboru za proračun se zavzemam za enake priložnosti, tako za moške kot za ženske. V zadnjih desetletjih smo ženske vlogo matere in kuharice nadgradile, naredile smo tudi preboj v politiko in gospodarstvo in dokazale, da smo lahko popolnoma enakovredne moškim. Odnos do žensk v državah tretjega sveta pa je nedopusten. Ženska je podrejena moškemu, sprva očetu, bratu in nato možu. Njene pravice so vezane na voljo moža. V primerjavi z EU, kjer so ženske žrtev nasilja predvsem v družinskem krogu, je v državah tretjega sveta popolnoma običajno tudi javno poniževanje in nasilje.

Razlike so tudi v odnosu do ženske kot spolnega bitja.
Obstoječe razlike izvirajo predvsem iz odnosa, ki ga ima moški do ženske. V kolikor je ženska zanj le spolni objekt, brez pravic in dostojanstva, potem obstaja večja nevarnost spolnega nasilja. V EU ženske nismo podrejene, z moškimi lahko prijateljujemo, se zabavamo, za spolnost pa se same odločimo.

Torej, pri nasilju, bodisi fizičnem, bodisi spolnem, ni tolerance?
Seveda ne! Nikogar ne moreš po pomoti posiliti in nikogar po pomoti pretepsti.

Kaj pa na ravni EU? So kakšni premiki v smeri ničelne tolerance do nasilja?
Ja. EU je sprejela več potrebnih zakonov. A zakoni so črke na papirju, če jih ne uresničujemo in to je naloga vseh nas, institucij in posameznikov. Ena od pomembnih nalog je ozaveščanje javnosti glede nasilja nad ženskami, prvi korak, ki ga lahko storimo pa je, da o tem javno spregovorimo. Še posebej je treba ozaveščati potencialne žrtve, da pretepanje in ustrahovanje ni sprejemljivo. Da so nedopustne zlorabe in nasilje, ki se skrivajo za preobleko običajev, tradicije in kulture, kot je npr. pohabljanja ženskih genitalij. Seveda pa je izkoreniniti nekaj, kar tudi žrtve dojemajo kot del kulture, dolgotrajen postopek.

Kot soavtorica pisne izjave Amber Alert, evropske mreže za opozarjanje o reševanju otrok in policijske mreže za pogrešane otroke, ki si prizadeva, da bi si države pomagale in si izmenjale informacije v kolikor otrok prečka notranjo mejo, ste opozorili tudi na nevarnosti na katere tudi Evropa ni imuna.
Dobra tretjina Evropejcev živi na obmejnih območjih, zato je stanje še toliko bolj zaskrbljujoče. Zato je izjemnega pomena, da se v primeru, ko je otrok ogrožen na obmejnem območju ali ko organi pregona sumijo, da je otrok prečkal notranjo mejo, nemudoma obvesti organe pregona, mejne organe, nikakor pa ne smemo pozabiti na pomembnost hitrega obveščanja javnosti o iskanju pogrešanega otroka, ki je v neposredni in resni nevarnosti. Zato sem v začetku leta z devetnajstimi poslanskimi kolegi v Evropskem parlamentu sprožila pobudo o izboljšanju sodelovanja v nujnih primerih pri iskanju ogroženih pogrešanih otrok ter izboljšanju sistemov za opozarjanje o izginotju otrok v državah članicah.

V Evropi letno izgine 250 tisoč otrok, smrt ugrabljenega otroka pa nastopi v 76 % primerov v prvih treh urah po ugrabitvi. Je četrt milijona ugrabljenih otrok na leto jasen signal, da potrebujemo pri reševanju primerov nove prijeme?
Moral bi biti! Kolegi poslanci v Evropskem parlamentu so pisno izjavo Amber Alert podprli z rekordnim številom glasov, v projektu pa sodelujejo že številne države članice, zato upam na premike v pravo smer.

Slovenija se še ni pridružila projektu?
Žal ne, bi se pa morala, saj je Slovenija zaradi svoje lege in majhnosti zelo prikladna, da preko nje bežijo ugrabitelji z otroci iz drugih držav.

O resnosti položaja ste seznanili tudi gospoda Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije ter dr. Mira Cerarja, predsednika vlade in mag. Vesno Györkös Žnidar, ministrico za notranje zadeve. Kakšen je bil njihov odziv?
Žal odziva na pobudo o priključitvi Slovenije v Amber Alert ni bilo.

Niste dobili prav nobenega odgovora?
Prav nobenega! Mi je pa iskreno žal, da je temu tako, saj v kolikor bi bil omenjen projekt deležen podpore, bi največ pridobili prav otroci!

Žrtve ugrabitev pa niso zgolj otroci.
Res je, žrtve so tako moški kot ženske, vseh starosti in ras. Po nekaterih podatkih naj bi trgovina s človeškimi organi v svetovnem merilu ustvarila med 600 milijonov in 1,2 milijarde dolarjev dobička, kar je zelo zaskrbljujoče. In prav Slovenija bi morala biti v boju proti trgovini z ljudmi in organi aktivna, saj smo predvsem tranzitna država za tovrstne kriminalne dejavnosti, zato imajo organi pregona toliko večjo odgovornost pri odkrivanju dejavnosti kriminalnih združb.

(Foto: osebni arhiv)

(Foto: osebni arhiv)

Imate občutek, da vlada vedno znova tišči glavo v pesek in si ne prizna, da je tudi v Sloveniji prisotna nevarnost?
V teh turbulentnih časih bi potrebovali predvsem vlado z znanjem, odločnostjo in vizijo in dobre politike, ki so hkrati dobri državniki. Žal aktualna vlada tega ne premore. Zgolj upati, da nas ne doleti katastrofa, ni dovolj.

In krivda za slabe odločitve pade na Bruselj?
Kazanje prsta na druge ni ravno modro in preudarno. Potrebna je tudi samorefleksija. Bruselj je daleč in zato prikladen krivec za vse slabo in za skrivanje vlade pred odgovornostjo. Toda ta vlada je del sistema odločanja v Bruslju. Možnost ima, zakaj pa ni bolj proaktivna, je drugo vprašanje. To pa je tudi vprašanje, ki bi ga morali resno upoštevati slovenski volivci na naslednjih parlamentarnih volitvah in se spomniti vseh visokoletečih in etičnih, a žal praznih predvolilnih obljub strank, ki sestavljajo to vlado.

Zagotovo pa je Bruselj dobro seznanjen z dogajanjem v državah članicah. Na vašo pobudo ste slovenski poslanci Evropsko komisijo vprašali, kaj namerava narediti glede otežene uporabe radijskih frekvenc na Primorskem.
Kot evropski poslanki se mi zdi pomembno opozoriti na probleme, s katerimi se soočajo prebivalci v vsakdanjem življenju. Veliko mojega časa je zato posvečeno stiku z volivci, tako preko sodobne tehnologije kot čisto klasično, z obiski na terenu. Italija že več let uporablja radio frekvenčni spekter v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, italijanske radijske postaje pa celo oddajajo na frekvencah, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Sloveniji. Ni sprejemljivo, da radijski poslušalci na Primorskem zaradi italijanskih motenj ne morejo poslušati oddaj v slovenščini, zato smo se s kolegi poslanci obrnili na Komisijo.

“Odpravljanje škodljivega čezmejnega motenja je nujno,” je v odgovoru na vaše vprašanje zapisal komisar Günther H. Oettinger.
Komisija spremlja to tematiko in išče rešitve, zadovoljna pa sem, da je do prvih premikov za zaščito slovenskih interesov že prišlo. Slovenija bo na slovenskem in italijanskem sodišču vložila tožbe proti italijanskim radijskim postajam, Italiji pa bo izročila tudi diplomatsko noto. Pozdravljam tudi odločitev, da Slovenija poveča oddajanje moči na frekvencah, ki so motene.

Jure Ferjan