Medtem ko se je na veliko sprenevedala o poslih svojega moža – tranzicijskega dobičkarja Aleša Musarja, ki je na dvomljiv način služil milijone in ustvaril nepregledno hobotnico podjetij, med katerimi je lastniško povezana tudi sama, je Nataša Pirc Musar skozi celo svojo kampanjo poudarjala transparentnost. Na svoji spletni strani je celo objavila svoje celotno premoženje, ki tako ali tako ni bilo popolno, kot smo že poročali, Požareport pa je razkril še eno “malenkost” v vrednosti sedem milijonov evrov, ki sta ju zakonca Musar skušala prikriti pred očmi javnosti.
Nataši Pirc Musar, ki se že od vsega začetka svoje predsedniške kampanje trudi dajati vtis zaupanja vredne in transparentne kandidatke, so zadnja razkritja novinarja Bojana Požarja dokončno strla tla pod nogami, saj je zdaj kristalno jasno, da ne le, da je podprla največjega tranzicijskega lopova (Darka Horvata; op. a.), ki je okradel na deset tisoče delavcev in upokojencev in da se spreneveda o umazanih poslih svojega moža Aleša Musarja, ampak je celo sama udeleženka prikrivanja premoženja javnosti in omenjenih poslov v ozadju. Sicer pa to ne bi bila prva stvar, ki jo je NPM skušala prikriti. Razkritje Požareporta ne govori le o vsem znanih preteklih poslih Musarjevega podjetja Aktiva, kjer sta bila aktivna oba zakonca Pirc Musar, ampak o domnevnih aktivnosti, ki jih še danes izvajata in skušata prikriti. Tako sta to poskušala tudi s prikrivanjem lastništva zemljišča na Šmartinski cesti v Ljubljani v vrednosti sedmih milijonov evrov.
Namerno prikrivanje podatkov o vrednosti
Glede na kandidatkino objavljeno tabelo premoženja na njeni spletni strani je moč opaziti tudi navedene prihranke Aleša Musarja v vrednosti 10 tisoč evrov, številko, v katero bi vsak, ki vsaj malo pozna njegovo poslovno preteklost, podvomil. Požareport ugotavlja, da pri navajanju podjetij in kapitalskih udeležb v drugih podjetjih ni navedeno, da je nemška družba Aulon Gmbh (sicer solastnica slovenske Ruske dače, d.o.o.) tudi več kot 32-odstotna lastnica družbe CPLJ investicije, d. o. o., katere drugi lastnik je AG, družba za investicije, d.o.o., ki jo Aleš Musar obvladuje prek črnogorskega podjetja M.M. Alpha Investment, d. o. o. Za razliko od vseh podatkov, ki sta jih navedla zakonca Pirc Musar pri navajanju podjetja Aureatus, sta pri CPLJ zamolčala svoje lastništvo in ljubljanske nepremičnine te družbe, vredne več milijonov evrov. V nadaljevanju je Požareport razkril, da je bilo to namerno. Ena od netočnih objavljenih informacij naj bi bila tudi vrednost družbe Aulon in Ruske dače, ki je zaradi CPLJ precej višja.
Iz objavljenih poslovnih bilanc (Ajpes – 31. 12. 2021) lahko ugotovimo, da je družba CPLJ lastnica zemljišča v višini 7.284.566,16 evra, iz česar sledi, da je Aulon tudi več kot 32-odstotni lastnik CLPJ in da ima Aulon tudi 2.352.186,51 evra vreden delež na lastništvu zemljišča PCLJ. Slednje demantira trditev zakoncev Pirc Musar, da je njun Aulon vreden samo dva milijona in 95 tisoč evrov, če pa ima Aulon že samo v družbi PCLJ nepremičninsko premoženje, vredno več kot 2,3 milijona evrov?
Pri temje vsekakor treba poudariti tudi, da do teh razlik ne more priti zaradi “različnega vrednotenja”, saj zakonca Pirc Musar na spletni strani Predsednica.bo eksplicitno navajata knjigovodsko vrednost družbe Aulon, nepremičnina CPLJ pa je prav tako ocenjena po knjigovodski vrednosti. Pri tem je potrebno izključiti vse morebitne tiskovne ali katerekoli druge napake ali in interpretacije, saj je bil v času objave vodja predsedniške kampanje prav Aleš Musar, šele kasneje ga je zamenjala Darinka Pavlič Kamien), kar pomeni, da nihče ne pozna dejanske vrednosti svojega premoženja razen on sam.
Omenjena zemljišča, ki sta jih iz podatkov o premoženju zakonca Nataša Pirc Musar in Aleš Musar “izpustila”, je po poročanju Požareporta pet ljubljanskih parcel v skupni izmeri 35.923 kvadratnih metrov, na mestu, kjer se danes odvija industrijska dejavnost, pa je to zemljišče na podlagi OPPN MOL tudi sestavni del Partnerstva Šmartinka.
Omenjene parcele se aktivno prodajajo, s prihodnjim lastnikom pa bodo vključene v prostorski načrt, ki nastaja na povezavi med MOL (Zoranom Jankovićem) in BTC (Jožetom Mermalom). Trenutno je postopek prodaje ustavljen iz neznanih razlogov, kar je čudno glede na izjemno likvidnost zemljišča v vrednosti, ki se giblje od 7 milijonov evrov do 14.569.132,31 evra, se pa poraja vprašanje, ali je to povezano s kandidaturo NPM. Podatek o vrednosti zemljišča pomeni, da je trenutna tržna vrednost Aulonovega deleža v CPLJ zelo blizu 4,6 milijona evrov, kar nam znova dokaže, kako zakonca Pirc Musar prikrivata svoje premoženje. Glede na to, da je NPM izrazila podporo “največjemu tranzicijskemu lopovu” Darku Horvatu, morda pojasnjuje tudi domnevna povezava med omenjenimi zemljišči, ki so med lastništvo CPLJ pristala kot “ostanki propadle SCT Strojegradnje, ki jo je Aleš Musar s partnerji odkupil od Aktive (Horvata), nekje na poti pa dosegel izbris bančne hipoteke, ki je svoje čase bremenila ta zemljišča”, je zapisal Požareport.
Navedena dejstva po poročanju Požareporta zbujajo določena vprašanja, in sicer kakšna je pravzaprav naveza med zakoncema Pirc Musar in Jankovićem, ki je, kot je sam dejal, velik podpornik Nataše Pirc Musar, kako je v to zgodbo vpleten predsednik nadzornega sveta Krke Jože Mermal in zakaj sta zakonca Pirc Musar solastništvo družbe CPLJ in posledično lastništvo zemljišča v Partnerstvu Šmartinka zamolčala javnosti?
Ni prva zadeva, ki jo je NPM skušala prikriti
Spomnimo, da je bila s posli svojega moža v oddaji Tarča soočena tudi Pirc Musarjeva, vendar je nonšalantno zatrdila, da operativnih poslov svojega moža ne spremlja in o njih ne ve ničesar. V povzetku analize so med drugim navedli, da so ob pregledu lastniške strukture podjetniškega omrežja ugotovili, da lastništvo Nataše Pirc Musar nikakor ne more izključiti konteksta lastniških povezav z drugimi podjetji. Predsedniška kandidatka je torej lastniško in poslovno povezana s celotnim omrežjem, zato mora kot solastnica Ruske dače vedeti za delovanje drugih družb. Odločitev “ne vedeti” je protipravna in je kot taka lahko tudi indikator slamnatega lastništva. Da Musarjeva hobotnica ni ravno transparentna, je ocenil že raziskovalec arhivov, ekonomist in avtor knjige Vzporedni mehanizem dr. Rado Pezdir. Po njegovem je poslovanje razpršeno po toliko državah, da poslovanje teče s pomočjo nekih vzvodov, ki se jim reče fiduciarni računi, ali pa v državah s posebnim davčnim tretmajem. “Niti ne morem trditi, da se ta metoda, kako do lastniških deležev v podjetjih, kaj dosti loči od Aktive, vidi se namreč najrazličnejše konverzije dolgov, obveznic v delnice, menjave nekih delnic in podobno,” je še povedal Pezdir ter dodal, da ne drži ravno, da Musar po odhodu z Aktive ni imel nobene povezave z omrežjem Darka Horvata. Ob vsem tem je dejal, da podjetje Nataše Pirc Musar Ruska dača “v tem omrežju ni odvojeno in nepovezano podjetje”.
Ana Horvat