Evropa se pripravlja na nov migrantski val, naša vlada pa še vedno brez azilne zakonodaje

Datum:

Številni teroristični napadi islamistov, ki so zaznamovali to poletje, jasno kažejo vso katastrofalno zgrešenost migrantske in azilne politike slovenske vlade in večine držav EU (velika častna izjema so države Višegrajske skupine). V paniki sklenjen sporazum, med – za poslabšanje varnosti najbolj odgovornimi funkcionarji v Evropski uniji na eni ter –  turškim predsednikom Erdoganom na drugi strani, je pričakovano propadel, hkrati pa se bliža nov val ilegalnih migrantov.

Vodja agencije za nadzor meja EU, Frontex Fabrice Leggeri, je v intervjuju za Die Welt govoril o posledicah, ki jih prinaša odnos med Turčijo in EU, pri čemer je predlagal način boljšega upravljanja meja in spodbudil pravne rešitve vstopa migrantov v EU.

Ali gre za trajno naselitev migrantov?

Poslanec SDS Branko Grims je čaka na odgovore vlade.
“Slovenska vlada pa po vseh dosegljivih informacijah zgolj nakupuje šotore in drugo opremo za večletno naselitev migrantov v Sloveniji. Mogoče pa gre za trajno naselitev?”, se sprašuje poslanec SDS Branko Grims, ki čaka na odgovore vlade.

Vse sosednje države se z zaščitnimi ukrepi pospešeno pripravljajo na obrambo mej pred ilegalnimi migranti in zato gradijo nove zaščitne ograje, krepijo policijske in vojaške enote na mejah in drastično zaostrujejo azilno in drugo zakonodajo tako, da bo zaščita in  varnost lastnih državljanov na prvem mestu. Hrvaška vlada je prav danes premestila varnostne enote iz obale na mejo s Srbijo za obrambo pred ilegalnimi migranti. “Slovenska vlada pa po vseh dosegljivih informacijah zgolj nakupuje šotore in drugo opremo za večletno naselitev migrantov v Sloveniji. Mogoče pa gre za trajno naselitev?”, se sprašuje Branko Grims.

Na južni meji ostajajo tehnične ovire

Notranja ministrica Vesna Gyorkos Znidar. foto STA
Notranja ministrica Vesna Gyorkos Znidar o novem migrantskem valu še vedno govori v pogojniku. Foto STA

“V tem trenutku nihče ne more napovedati, kaj se bo na področju migracij dogajalo v prihodnje”, je na novinarski konferenci dejala ministrica za notranje zadeve. Če se bo migracijska balkanska pot znova odprla, lahko nastanejo posledice velikih razsežnosti. Po zaprtju balkanske poti so sicer v porastu klasične migracije, a je policija pri njenem odkrivanju zelo uspešna, je poudarila. “Tako izvajajo ukrepe na meji s Hrvaško in v notranjosti države, prav tako na meji ostajajo začasne tehnične ovire, saj še niso podani pogoji za njihovo odstranitev,” je povedala ministrica za notranje zadeve. Zakaj pa bi odstranili tehnične ovire?

Avstrija z vsemi sredstvi za zaustavitev migrantov

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je predstavil nove ukrepe k azilni zakonodaji. foto STA
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je predstavil nove ukrepe k azilni zakonodaji. foto STA

Avstrija nadaljuje s prizadevanji za preprečitev novega migrantskega vala, ki bi bil podoben tistemu v lanskemu letu, ko je na stotisoče ljudi prek balkanske poti romalo v Zahodno Evropo. “To bomo preprečili z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo,” je za nemško tiskovno tiskovno agencijo dpa zatrdil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Predlogi SDS so še vedno v predalu vlade

Migranti na mejnem prehodu Sentilj, kjer so prebili ograjo in se odpravili proti Avstriji.
Migranti na mejnem prehodu Šentilj, kjer so prebili ograjo in se odpravili proti Avstriji. fot STA

Zaradi odsotnosti skupnih evropskih rešitev se na nove ukrepe pripravlja tudi Slovenija, je pojasnila Györkös Žnidarjeva. Po njenih besedah gre za skrajne ukrepe v primeru grožnje varnosti. Slovenija bi tako kot suverena država šele sedaj določila pogoje za vstop v državo. Tako na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o tujcih, s katerimi bi omogočili lažje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev ali so nezakonito prestopili mejo. Zanimivo je, da je točno pred letom dni poslanska skupina SDS že pripravila nujne ukrepe za zaostritev azilne zakonodaje in ukrepe za zaščito južne meje šengenskega območja. Edino kar je bilo storjenega je meseca marca sprejet zakon o mednarodni zaščiti pa še to je bil zadnji rok preden bi EU denarno kaznovala Slovenijo.

Kako preprečiti, da postanemo žep z migranti?
Po besedah ministrice je treba omogočiti učinkovitejše vračanje tujcev v sosednje države in pri tem upoštevati nepredvidljiva ravnanja sosednjih držav. “Dolžni smo poskrbeti, da ne postanemo žep,” je poudarila Györkös Žnidarjeva. Pojasnila je, da je treba zmanjšati pritisk na azilni sistem in s tem tudi učinkovito pomagati tistim, ki mednarodno zaščito potrebujejo.

Samovoljno povečanje kvot za sprejem azilantov
Branko Grims foto STA
Branko Grims Foto: STA

Kot azilante ob samovoljno povečanih kvotah slovenska vlada sprejema tudi ljudi iz držav, kjer ni prav nikakršne vojne, še sankcij ne, na primer iz Irana. Na ta način vlada trajno zapravlja varnost državljank in državljanov Republike Slovenije. “Slovenija bi tu lahko imela veliko primerjalno prednost, če bi migrantom takoj izrekla odločen “ne” in skladno z zakoni in mednarodnimi konvencijami resno zaščitila svojo suverenost ter svoje meje,” je bil jasen Grims.

Ponovni migrantski val je za notranjo ministrico begunski val
Na meji med Srbijo in Makedonija poostren nadzor.
Foto; STA

Posledic morebitnega ponovnega odprtja balkanske poti se po njenih besedah zaveda celotna Evropa, a je zaskrbljujoče, da nima hitrih in učinkovitih rešitev ter jasne vizije, kako se soočati z migracijami. Slovenija pa v vseh mednarodnih participacijah po njenih besedah jasno podaja stališče, da prehod beguncev skozi državo, kot se je dogajalo v času drugega begunskega vala, zanjo ni več sprejemljiv. Koliko pa je bilo dosedaj narejnega? Nič. Še vedno govorijo o “beguncih“, ko celotna Evropa, že govori o “migrantih“.

Avstrija sledi Madžarski 

Migranti na poti iz Slovenije v Avstrijo na mejnem prehodu Sentilj.
Migranti na poti iz Slovenije v Avstrijo na mejnem prehodu Sentilj. Foto: STA

Okoliščine so namreč tokrat bistveno drugačne, saj druge evropske države uvajajo močne omejevalne ukrepe, bistveno zaostrujejo azilno zakonodajo in pogoje vstopa. Avstrijski notranji minister Sobotka pa je zatrdil, da na avstrijsko odločenost ne bo vplival niti morebiten propad dogovora med EU in Turčijo glede reševanja begunske krize, Kot poroča dpa “Vsem mora biti jasno: migrantski val nima možnosti, da bi dosegel Avstrijo,” je dejal.

Kaj čaka Vesna Györkös Žnidar in ali ni že čas za skrajne ukrepe?
Vendar kot pravi ministrica Vesna Györkös Žnidar je po njenem “Položaj na področju migracij je trenutno miren”, a se notranja ministrica boji, da je “to zatišje le navidezno“. Če se bo migracijska pot znova odprla, bo Slovenija prisiljena sprejeti skrajne ukrepe, je dejala ministrica in napovedala spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile lažje vračanje migrantov v sosednje države. Notranja ministrica v primeru ponovnega odprtja migracijske poti napoveduje skrajne ukrepe.

Nezakonite migrante v Avstriji čaka zapor
V Avstriji so te skrajne ukrepe tudi že sprejeli – ko bo dosežena zgornja meja 37.500 prosilcev za azil, bo še bolje zavarovala svoje meje. “Sprejeti so bili ustrezni preventivni ukrepi za ograjo,” je še dejal avstrijski notranji minister. Ekonomske migrante, ki so v državi nezakonito in je ne nameravajo zapustiti prostovoljno, čaka zaporna kazen, je opozoril Sobotka. Dodal je, da bodo avstrijske oblasti imele poslej dostop tudi do prenosnih telefonov migrantov, ki ne bodo sodelovali pri ugotavljanju njihove identitete.

 Cerarjeva vlada, za migrante zapravila že 123 milijonov evrov
Novinarska konferenca poslancev SDS Branka Grimsa in Anzeta Logarja, na kateri sta spregovorila o sredini seji DZ, na kateri bodo odlocali o poslanskem mandatu Janezu Jansi.
Kdaj in katere ukrepe bo Vlada RS sprejela za zaščito in krepitev varnosti slovenskih državljank in državljanov pred že prihajajočim drugim valom ilegalnih migrantov pa je poslansko vprašanje, ki ga je tudi poslanec SDS mag. Branko Grims postavil vladi Mira Cerarja. Foto: STA

Toda sedanja vlada očitno tega ni sposobna (ali pa noče!) storiti, s čemer hkrati ogroža lastne državljanke in državljane, nerazumno porablja denar davkoplačevalcev – 123 milijonov evrov je vlada že dala za migrante; za nove razvojne projekte pa je vlada proračun blokirala, ob tem ko 300.000 ljudi živi v revščini“, je poudaril Branko Grims, poslanec SDS in nadaljuje, da smo s tem zapravili še edino primerjalno prednost Slovenije za nadaljnji razvoj. Kdaj in katere ukrepe bo Vlada RS sprejela za zaščito in krepitev varnosti slovenskih državljank in državljanov pred že prihajajočim drugim valom ilegalnih migrantov pa je poslansko vprašanje, ki ga je tudi poslanec SDS  mag. Branko Grims postavil vladi Mira Cerarja.

Ali bo levica migrante zopet izkoristila za politična obračunavanja?
Vodja Frontexa je priznal, da je migrantska kriza pomladi 2015 ušla izpod nadzora: »Migranti so ugotovili, da so bile meje EU praktično odprte. Ker so vedeli, da to ne bo trajalo, so izkoristili priložnost.« Ponovitev situacije bi ogrozila varnost in temelje EU. Ali bo  Slovenija zopet nepripravljena pričakala napovedani drugi begunski val in bi bilo treba odstaviti vse, ki so že podcenjevali razmere že ob lanskoletnem razmahu migrantske krize? Ali bo levica situacijo z migranti zopet izkoristila  za politična obračunavanja?
Spomnimo…
Vlada odlaša z ukr 7
Foto: STA

Vse bolj je jasno, da nam je lani migrantska kriza ušla izpod nadzora. Zbirni centri so pokali po šivih, na mejah so migranti zaradi čakanja postajali vse bolj nestrpni. Prihajalo je do incidentov predvsem med samimi migranti. Naši varnostni organi so ostajali nemočni. Sama stavka policije je ob napornem delu obmejne policije postavilo na prve strani novic. Policiji je pomagala vojska, za kar je bilo potrebno podati politično soglasje. Hrvaška stran pa  je nenapovedano pošiljala vedno nove begunce nazaj na slovensko stran.

 

Nič več “Welcome refugees”
Evropejci pa še vedno čakamo kdaj se bo Evropa “zganila” in zaščitila svoje elementarne interese, če jih kot taka konceptualno sploh premore, saj se vedno bolj zavedamo, da se je politika “Welcome refuges”   ujela na limanice človekovih pravic in ohlapne azilantske politike.

Islamizacija krščanske Evrope

Vlada odlaša z ukr 8
Foto: STA

Islamizacije Evrope ni več samo grožnja ampak neizpodbitno dejstvo saj so ob vseh incidentih začelo jasno in glasno govoriti o neuspešni asimilaciji, ki kaže na trk različnih civilizacij. Kulturna izhodišča so tako različna kot so nekompatibilna po svoji veroizpovedi. Če Evropa konceptualno nima rešitve, si jo Slovenija lahko postavi po vzorcu Avstrije in Madžarske.

S.P.S.

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...