Florjančičevo prikrivanje sodno vejo potisnilo v protiustavno stanje

Datum:

Vrhovno sodišče je v primeru afera Masleša postreglo z novim presenečenjem. Po tednih molka je presenetljivo spregovoril predsednik sodišča Florjančič, ki pa je v skladu s tradicijo, vseh ki rešujejo “vojaka Maslešo” – tako Pravne fakultete Univerze v Sarajevu, kot tudi tiskovnega predstavništva Vrhovnega sodišča in celo Sodnega sveta, postregel le z novimi vprašanji oziroma nerazrešenimi dilemami. Florjančič je namreč izjavil, da  je izobrazba vrhovnega sodnika Masleše “zaupne narave”. Sliši se kot državna tajnost, a gre za podatke, ki ne smejo biti skriti, prikrivanje pa je celo protiustavno. 

Izjava predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča po poročanju portala Siol: “Podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti so torej zaupne narave, zato diplome in potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v primeru vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše nismo posredovali javnosti oziroma zainteresiranim medijem, dokler sodnik za to ni dal soglasja.” Na njegovo izjavo se je že odzval premier Janez Janša: “Česa tako absurdnega nismo doživeli niti v rajnki SFRJ, ko smo javno spraševali po kvalifikacijah admirala Mamule. Predsednik vrhovnega sodišča: Diploma Branka Masleše je zaupne narave.” 

Glede resnične “zaupnosti” njegove izobrazbe pa smo povprašali tudi pravnega strokovnjaka, ki želi ostati anonimen: “Po zakonu o sodiščih je res, da določajo, da je to zaupne narave, vendar pa je ta določba, po mojem, protiustavna, ker je v nasprotju s transparentnostjo, javnostjo delovanja sodne oblasti. Sodna oblast mora delovati javno. In del te javnosti so tudi osebe, ki izvajajo to sodno oblast, torej sodniki. A ne morejo biti podatki o izobrazbi, torej o tem, ali sodnik izpolnjuje pogoje za sodnika, kdo je sodnik,  zaupni.” Gre namreč za javno osebo, ki izvaja sodno oblast, in ti podatki ne morejo biti skriti. Gre za načelo transparentnosti in javnosti izvajanja sodne oblasti. Javnost mora imeti pregled nad tem, kdo so sodniki. Gre namreč za eno od ustavnih načel izvajanja sodne oblasti.

Vir: Požareport 

“Upam si trditi, da je ta določba protiustavna – ki zahteva zaupnost teh podatkov. Menim pa, da bi se to dalo rešiti tudi z razlago: da ni nujno, da je ta določba protiustavna  in da jo je treba samo ustavno-skladno razlagati, torej da ta zaupnost velja tako, da ne more kdorkoli brskati po teh podatkih oziroma priti do njih. Ne more pač priti kar nekdo s ceste in te podatke zahtevati.” Načelno se jih torej varuje in so zaupni, vendar ne, ko to zahteva novinar, ko raziskuje, ali določeni sodnik izpolnjuje pogoje. Ko nastane sum, da je njegova izobrazba pomanjkljiva. In v tem primeru, ko je šlo za sodnika, ki je (naj bi) pridobil to “visoko stručno spremo” v Bosni in Hercegovini in ki ni preveč prepoznaven po svojem pisanju. “Dejansko ni ničesar napisal, pojdite pogledat v Cobiss. In ob dejstvu, da je bilo v BiH-u odkritih kar precej ponaredkov, ki jih sedaj celo raziskujejo, menda se preiskuje kar sedem tisoč diplomskih del, če niso ponarejene …”

Navsezadnje niti ni bistveno, ali bosansko “visoko spremo” ima: Poglejte si izjemne reference njegovih tujih kolegov
V takšni situaciji se zdi povsem na mestu, da si novinar prizadeva priti do resnice, kar je tudi poslanstvo novinarja. Sum je obstajal z oziroma na ponaredke v BiH-u, okrepile pa so ga tudi dvoumne navedbe v življenjepisu Masleše, ko naj bi v enem letu opravil pravosodni izpit, se kalil na tožilstvu … Glede pripravništva pa niti besede … Pravosodni izpit naj bi namreč opravil v roku enega leta, ko naj bi sočasno služil vojaški rok. Priloženi dokumenti glede izobrazbe Masleše pa so nepopolni tudi zato, ker manjka datum rojstva. Verjetno obstaja še kakšen “Branko Masleša”. Gre za nepopolno potrdilo. Gre bolj za indic kot pa javno listino, ker manjkajo ključne ugotovitve, potrebne za identifikacijo človeka, za katerega potrjuje, da je opravil pravosodni izpit. “Visoka stručna sprema” bi sicer lahko pomenilo “visoka strokovna izobrazba/pripravljenost”. In če ni napisal diplomske naloge, obstaja dvom, da bi se jo lahko enačilo z univerzitetno, a to bi bilo treba preveriti.

Masleša v tujem tisku predstavljen kot “princ teme”. (Foto: Twitter)

“A konec koncev, tako kot je zapisal profesor Avbelj v kolumni – saj je vseeno, ali on bosansko “visoko stručno spremo” ima ali je nima. Kaj pa je tisti papir? Ozrite se malo naokrog, poglejte, kdo so v okoliških državah predsedniki vrhovnih sodišč.” To so najuglednejši pravniki, ki jim ni treba dokazovati “visoke stručne spreme” in za katere vsak ve, da so napisali na stotine člankov, predavajo, so mednarodno priznani, cenjeni, najdete jih v mednarodni literaturi, velikokrat so citirani, imajo doktorate in še marsikaj drugega. In ti se zagotovo ne bodo borili, da bi dokazali neko bosansko “visoko stručno spremo”. Kaj pa je ta človek že napisal? S čim se je pa izkazal? To so indici, ki kažejo, da človek na tako visokem položaju … In v Cobissu o njem ni nič omembe vrednega. Kolikokrat je sploh citiran? V tujini ga nihče ne pozna. Je kaj objavil v tujini? Njegovo ime se pojavlja tudi v tuji literaturi, ampak ne kot pisca, ampak kot nekoga, ki je problem slovenskega zavoženega tranzicijskega sodstva, kot predmet proučevanja, kot nekdo, ki je zlorabljal pravo.  

Osnovni podatek o vrhovnem sodniku Branku Masleši – datum rojstva, se vztrajno prikriva. (Foto: Siol)

 Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...