Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu je izdala mnenje, da je generalni sekretar vlade Darko Krašovec, ki mu trenutno miruje sodniška funkcija, z zahtevo po izločitvi vseh sodnikov in sodstva v državi jemal ugled in dostojanstvo sodstva. To pa po mnenju komisije ni v skladu z načeli kodeksa sodniške etike.
Po poročanju Radia Slovenija je Komisija v mnenju zapisala, da kodeks sodniške etike zavezuje tudi sodnika, ki mu funkcija miruje. To, da je Krašovec na sodišču zastopal gospodarsko družbo, ki je v njegovi in ženini večinski lasti, samo po sebi ni v nasprotju s kodeksom sodniške etike, pod pogojem, da sodnik pri tem ne krni ugleda in dostojanstva sodstva.
Oglejte si še: Generalni sekretar Cerarjeve vlade in bivši sodnik o kontaminiranih slovenskih sodiščih
Darko Krašovec je na domžalsko okrajno sodišče vložil predlog za izločitev vseh sodišč, domžalsko sodišče pa je njegov predlog posredovalo vrhovnemu sodišču. Ker so po Krašovčevem mnenju vsa slovenska sodišča del organizacije RS, vsi sodniki pa v službenem razmerju pri RS, kar pomeni, da so finančno in zaposlitveno odvisni od države, o konkretnem sporu ne bi smelo odločati nobeno sodišče. Zato je zahteval izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Sloveniji in izločitev vseh sodišč, ki jih je ustanovila država, češ da noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila država, “ne izpolnjuje kriterija neodvisnosti in nepristranskosti”.
Vrhovni sodniki njegov predlog zavrnili
Vrhovni sodniki so odločili, da je trditev o tem – da zaradi povezav z državo nobeno slovensko sodišče ne bi smelo odločati o zadevi – “absurdna in v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča ter osnov civilnega (procesnega) prava.” Predlog za izločitev “vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in vseh sodišč, ki jih je ustanovila Republika Slovenije,” pa je po mnenju vrhovnega sodišča “popolnoma zagrešen”, poroča Delo.
Tudi Krašovec prihaja iz sodniške elite
Krašovec je bil, preden je postal generalni sekretar v Cerarjevi vladi, sodnik na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču. Bil je predsednik sodnega senata v nekaj medijsko odmevnih primerih, na primer v postopku Dimitrija Rupla, ko je zaradi – po njegovem mnenju – prisilne upokojitve in predčasnega odpoklica s položaja generalnega konzula v Trstu tožil državo, ter v postopku, ko je eden od bivših vodilnih Hypo LeasingaAndrej Potočnik tožil svojega nekdanjega delodajalca zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
M. P., STA