V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so na premierja Mira Cerarja naslovili odprto pismo, v katerem poudarjajo teme, ki jih ne bo na torkovem srečanju Cerarja z gospodarstveniki. Vladi očitajo dodatno obremenjevanje podjetij, medtem ko je javnemu sektorju popustila in mu odobrila zvišanje plač.
“Petkov dogovor s sindikati bo prihodnje leto omogočil manj kot 160.000 javnim uslužbencem 1180 evrov višje plače na leto ali 10-krat več, kot bodo vredni učinki davčnega prestrukturiranja za zaposlene v gospodarstvu. V letu 2018 bodo javni uslužbenci v povprečju dobili še dodatnih 370 evrov več. Zaposleni v gospodarstvu o takšnem dodatku s strani države za zdaj lahko le sanjajo,” so izpostavili v Gospodarski zbornici Slovenije.
Po njihovem pa najbolj bode v oči sporazum s sindikatom Fides, ki naj bi zdravnikom v povprečju omogočil 5300 evrov višje plače, kar je skoraj 50-krat več, kot bodo zaposleni v gospodarstvu dobili pri davčnem prestrukturiranju. “Plače v javnem sektorju so že brez vseh teh sprememb v letošnjem letu zrasle za 3,6 odstotka, kar je dvakrat hitrejša rast kot v zasebnem sektorju. Je tako povečevanje res razvojno?” se sprašujejo v GZS.
Reform ni in ni
Cerarja, ki naj bi se s posvetovalno skupino v torek posvetil razpravi za odpravo birokratskih ovir in o tujih investicijah, so spomnili na njegove napovedi ob začetku letošnjega leta, da bo vlada veliko pozornosti namenila gospodarstvu, predvsem davčni reformi. “A lahko le ugotovimo, da smo namesto davčne reforme dobili le davčno prestrukturiranje, ki bo celo dodatno obremenilo podjetja,” so bili kritični.
Na predsednika vlade so zato danes naslovili javno pismo z 10 vprašanji. Med drugim ga sprašujejo, zakaj vlada zapostavlja ‘armado več 100.000 zaposlenih v gospodarstvu in učinke gospodarske rasti deli tako nekorektno v primerjavi z javnimi uslužbenci in zdravniki’ ter katere konkretne davčne poteze v prid gospodarstva lahko pričakujejo in kdaj.
Poleg ekonomskih sta nujni tudi zdravstvena reforma in reforma javne uprave
Prav tako gospodarstvenike skrbi, ker na obzorju ni strukturnih reform ter ker vlada gospodarstvu ne prizna pravice sodelovanja pri pripravi zdravstvene reforme. Zato Cerarja sprašujejo, kako bo zagotovil, da vlada prav razvojnim kadrom z zdravstveno reformo ne bo pobrala, kar jim je z davčnim prestrukturiranjem dala. Zaključujejo pa z vprašanjem, kdaj bomo v Sloveniji končno izpeljali pravo reformo javne uprave.
M. P., STA