fbpx

Gostje v oddaji Arena na RTV o prihodu “svobode” in njenih posledicah

Foto: zajem zaslona

Rešitve na kratek rok so značilnost divje kapitalistične logike in za levico je to povsem preprosto, saj je levica tista, ki je uvajala kapitalizem v državo,” je povedala dr. Nina Krajnik, filozofinja, v oddaji Arena z voditeljem Igorjem Pirkovičem na RTV Slovenija. Poleg Krajnikove sta bila gosta tudi Milan Krek in Miran Videtič, ki sta prav tako spregovorila o lastnih neprijetnih izkušnjah s slovenskimi mediji in kršenju svobode govora, oba pa sta skeptična glede dejanske izpolnitve obljub novega predsednika vlade Roberta Goloba.

V oddaji Arena na RTV Slovenija je voditelj Igor Pirkovič gostil dr. Nino Krajnik, filozofinjo, Mirana Videtiča, ki mu je državno podjetje ELES nedavno prepovedalo komentirati dogajanje v javnosti oziroma v medijih, in direktor NIJZ Milan Krek, ki mu je novi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan še nedavno grozil, da ga bo s pomočjo sveta zavoda krivdno razrešil iz mesta direktorja. Vse našteto so hude kršitve demokratičnih norm in svobode govora v državi, kjer se v zadnjem času dogajajo omejitve svobode in očitno preprečevanje svobode govora drugačnih mislečih in to odkar je na oblast prišla, ironično, stranka Gibanje Svoboda.

Ko te v oddajo povabi javni, državni servis, tega enostavno ne moreš zavrniti, je dejal Videtič o prepovedi delodajalca, da nastopi v Uri moči, povedal, da je njihovo odločitev spoštoval, vendar je dal hkrati jasno vedeti, da bodo ljudje iz prave stroke to pregledali.,” je uvodoma dejal Videtič. Sploh glede na to, da je odkar je Robert Golob postal premier, Videtič nastopil že v dveh oddajah Ura moči, kjer pa doslej niso našli ničesar spornega, kar bi vplivalo na njihovo odločitev.

Medijska cenzura in medijski linč
Voditelj Pirkovič nadaljuje z pogovor z naslednjo gostjo, dr. Nino Krajnik, ki je uvodoma povedala, da “svoboda že sama v sebi nosi omejitve”, kar je ponazorila s citatom Dostojevskega. Nadaljevala je s pripovedjo, da je leta živela v tujini in da je imela z mediji prijetne izkušnje, za razliko od izkušenj s slovenskimi mediji, “sedem let, odkar sem v domovini, so me slovenski mediji izrazito cenzurirali, predvsem časopis Delo, ki je pred sedmimi leti zelo grobo posegel v nek intervju”, je dejala Krajnikova in dodala, da se ji leta obračajo novinarji, ki se želijo morda pogovarjati o različnih temah, ampak se je vedno ustavilo pri urednikih.

Dr. Nina Krajnik (foto: zajem zaslona)

Slabo izkušnjo pa je doživela še nedavno, po intervjuju z dr. Jožetom Možino, ko so nekaj dni kasneje novinarji nasilno vdrli v njen dom in z nasilno gesto želeli prikazati neko zgodbo, ki so jo konstruirali. Zakaj se je to zgodilo, Krajnikova meni, da bi bilo potrebno vprašati prav novinarje in urednike, vendar se vsi strinjajo, da je bil razlog strah pred resnico. “Kaj je tukaj v ozadju, jaz ne bi ugibala, je pa res, da ko enkrat trčiš v najbolj kompakten del tega sistema, ideološki del, se lahko zgodi to”.

Direktor NIJZ Milan Krek (foto: zajem zaslona)

Enako lepe izkušnje s koprskimi novinarji je opisal tudi Milan Krek, ki je po tem, ko je prispel na delo v Ljubljano, doživel “krah” oziroma, “medijsko mrcvarjenje, nič, kar sem povedal, ni bilo prav, objavili pa so le slabe odseke iz snemanj, nobenega dobrega”, je dejal in dodal, da so mu iz službe za odnose z javnostjo obrazložili, da ne gre za strokovni ampak za politični linč, “novinarji so name skočili in me trgali, kolikor so lahko, saj nisem imel nikjer nobene zaslombe”.

Bilo je smešno, dokler ni prišel stavek “prevzem javnega servisa”
Težko je kriviti zasebne medije, ker so tam neki drugi interesi, medtem, ko je pri državnih mediji zadeva popolnoma drugačna, je prepričan Videtič, ki je bil kot zagovornik svobode govora in različnih medijev celo za to, da se Studio City tako obarvan ohrani, vse dokler Helena Milinkovič ni omenila prevzem RTV-ja, tukaj pa se je zadeva končala, saj “to ni bila več šala”, je prepričan Videtič. “Prevzeti javni servis pomeni, vsaj jaz ne vidim drugega razloga, kot, da ta javni servis potem na nek način tržiš in absolutno ni v redu, da politika posega v delo novinarja, še manj pa je v redu, da se ta novinar sam ponuja tej politiki,” je dejal in se v nadaljevanju navezal na Krekov primer, ko so želeli izsiliti njegov odstop, “menjave so nekaj normalnega, vendar bi se moralo predstaviti jasne argumente, zakaj je do menjave prišlo”.

Vodja Koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS Helena Milinković, ki je napovedala “prevzem javnega servisa” (Foto: STA)

Milan Krek je na svoji poziciji ostal, vendar je bila njegova pot precej trnova, sploh zaradi medijskega linča. Voditelj ga ob priložnosti vpraša po “sedanji formi NIJZ”, na kar Krek odgovarja, “ko sem jaz prišel na NIJZ smo imeli tri milijone pa še nekaj minusa pri 32 milijonih prihodka, zdaj imamo v letošnjem proračunu 75 milijonov, s tem, da sem iz 556 ljudi šel na 630″ je dejal in dodal, da s poslovnega vidika delujejo “fantastično”, pohvalil pa se je tudi z uspešno digitalizacijo sistemov, ki so precej olajšali delo. Ob tem nadaljuje z prepričanjem, da mora biti stroka politično nevtralna, ker inštitut funkcionira ne glede na to, kdo je predsednik vlade in zagotavlja, da je sodelovanje s katerokoli vlado potrebno, saj tako določa zakon.

Miran Videtič (foto: zajem zaslona)

Vlada bo težko uresničila vse, kar je obljubila, bodo šli ljudje tudi tokrat na ulice?
“Jaz ne vem, po vseh teh obljubah, ki so bile dane, ali vlada sploh lahko uresniči tisto, kar je tej ulici obljubila. Če bo ta ulica moralna in korektna, bo za vsako zadevo, ki je bila obljubljena, šla spet na ulico. Ta ista ulica, ki jo poznamo, petkove kolesarje in podobno,” je prepričan Videtič, ki trdi, da se to ne bo zgodilo, saj je bila tudi “ta ulica del te borbe proti neki vladi, Janševi vladi”, je povedal v nadaljevanju Videtič, ko se je voditelj dotaknil teme obljub nove vlade “ulici”. Glede na trenutno situacijo v Sloveniji in dejstvo, da od vseh obljub niti ena z njihove strani ni še bila uresničena, je tudi Krek dodal, da, se je “predsednik vlade rokoval z Markom Potrčem, ki je večkrat javno obsojal maske in ukrepe, s tem pa je veliko povedal”, meni Krek, ki je povedal, da je na Goloba naslovil elektronsko sporočilo, naj ne govori in obljublja, da maske ne bodo potrebne več, ker bo pa to morda v prihodnosti le zopet potrebno. Na račun velikih obljub pa je Golob dobil volivce, enako kot Zoran Stevanović iz Kranja, ki je dobil 3 odstotke, vendar “dejstva kažejo resnico, ki je, da se je Slovenija zaradi ukrepov odlično odrezala in preživela“.

Zadnji dve leti sta bili rezultat dobrega dela vlade Janeza Janše
Pirkovič pove, da Roberta Goloba primerjajo z Janezom Drnovškom, pri čemer Videtič, kot nekdanji sodelujoči z LDS-om, meni, da v Golobu in Gibanju Svoboda, ne vidi prav nič LDS-ovskega, saj so, kot je dejal “v  LDS videl ljudi, ki so se sčasoma oblikovali in se učili preden so šli korak dlje in vsak bi moral iti prvo v opozicijo, da se uči in opozarja na napake, medtem, ko je pri Golobu popolnoma druga zgodba”. “Ne glede na to, kako so ljudje opozarjali in krivili vlado Janeza Janše, so rezultati zadnjih dveh let dokaz, da le ni bilo vse tako narobe,” je prepričan Videtič. Krajnikova dodaja, da so “rešitve na kratek rok značilnost divje kapitalistične logike” in se ob tem sprašuje, zakaj ljudje vztrajajo, če pa so rezultati na koncu vedno isti. Kako pa ta kapitalistična logika deluje pri levici, Krajnikova trdi, da “povsem preprosto, saj je levica tista, ki je uvajala kapitalizem v to državo”.

Foto: zajem zaslona

Val plesa bo trajal, vendar ne dolgo
Gostje se strinjajo, da demonstracije niso tiste, ki so problem, saj so vendarle nek odraz in prikaz demokracije, ki je bila v zadnjih dveh letih zelo močna, “je pa potem problem, ko vam novo imenovana ministrica za notranje zadeve reče, da organizatorji in kršitelji ne bodo plačevali kazni, to je poseganje v delo tudi drugih institucij in hrabrenje nekoga, da bo jutri napadel nekoga drugega”, trdi Videtič, ki meni, da bo “val plesa” trajal, pri čemer je omenil vlado Mira Cerarja in Marjana Šarca, da pa je skeptičen o dveh mandatih, ki ga je že večkrat napovedala nova vlada. Krajnikova, ki resno razmišlja o kandidaturi za predsednico države, je še enkrat potrdila svojo kandidaturo, do katere je privedla podpora mnogih, ki si delijo njeno razmišljanje, prepričana pa je, da lahko veliko nudi ljudem, saj njeno življenjsko delo temelji na zgodbah ljudi.

Tanja Brkić