Ustavno sodišče bo na današnji seji imelo znova na mizi pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s predlogom za začasno zadržanje, ki jo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Zaenkrat ni znano, ali bo odločitev sodišča znana že danes. V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough pa je za danes sklical novinarsko konferenco, povod katere je bil včeraj sprejeto letno poročilo in zaključni račun javnega zavoda za preteklo leto. “Zelo me veseli, da vam lahko povem, da je rezultat prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96 tisoč evrov,” je sporočil in spomnil, da je zavod zadnja leta posloval z veliko izgubo ter povedal, da ima zavod zadnji dve leti rekordne poslovne prihodke.
Vlagatelji pobude izpodbijajo določbe, po katerih so z začetkom uveljavitve omenjene novele decembra lani prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. To se je po njihovem opozorilu zgodilo brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov. Po mnenju pobudnikov se krši tako ustaljena praksa ustavnega sodišča kot sodna praksa sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot ocenjujejo, bodo zaradi izvajanja novele in prekinitve mandatov nastale nepopravljive posledice, zato so predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele. Po nekaterih namigih je bilo ustavno sodišče v preteklih tednih glede zadržanja izvajanja zakona o RTVS razdeljeno, piše N1. Štirje sodniki naj bi zadržanje podpirali, štirje naj bi mu nasprotovali, Rok Čeferin pa je bil iz odločanja o zadevi izločen.
Po drugi strani pa nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da da bi imelo začasno zadržanje novele zakona o RTVS hude in težko popravljive posledice. Vlada je ustavnemu sodišču medtem predlagala tudi zaslišanje novinarjev TVS Igorja E. Berganta in Ksenije Horvat. “V vladnih vrstah vlada panika. Zakrožila je namreč informacija, da bi utegnilo ustavno sodišče na jutrišnji seji zadržati izvajanje novele zakona o RTVS. Da bi to preprečila, je vlada ustavnemu sodišču predlagala javno obravnavo ustavne presoje zakona o RTVS ter zaslišanje prič in izvedenca: Ksenije Horvat, Igorja E. Berganta, Roberta Pajka in Igorja Vobiča,” so med drugi zapisali na portalu N1. Po oceni vlade bi predlagane priče lahko izčrpno opisale dogajanje, ki je privedlo do kritičnih razmer na RTV Slovenija ter škodljive posledice za RTV Slovenija ob morebitnem zadržanju novele Zakona RTV Slovenija, so zapisali na Ministrstvu za kulturo. Javno obravnavo so sicer že prej predlagali tudi vlagatelji pobude.
Ja, res, če RTV, ki ni povsem skrajno leva obstaja en sam dan več kot je treba, bi bilo to lahko imelo nepopravljive posledice za prihodnost slovenske revolucije. Dolanc bi bil ponosen na takšne pravnike leta 2023. https://t.co/bnOY6X8AnU
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) February 15, 2023
“Začasno zadržanje, ki bi takšno stanje podaljševalo do končne odločitve ustavnih sodnikov, bi imelo hude in težko popravljive posledice, saj RTVS vsakodnevno izgublja ugled, pada gledanost njenih programov, obenem pa se pred očmi javnosti ustavna zamisel RTVS kot instrumenta v rokah civilne družbe topi kot snežak ob trenutni vremenski otoplitvi,” je v začetku januarja Ribičič zapisal za Dnevnik in dodal, da je bil nujni postopek potreben zaradi “zlorabe procesnih pravic nove opozicije, ki je z vlaganjem več kot trideset zakonov in zahtev za razpis referenduma poskušala in uspela čim bolj odložiti depolitizacijo RTVS oziroma ponovno vzpostavitev RTVS kot javne institucije, ki si je politične stranke ne smejo podrejati”. “Če torej damo na tehtnico težko popravljive posledice, ki jih utrpijo funkcionarji, in na drugo stran človekove pravice, zlasti pravico do obveščenosti, bi morala funkcionarska upravičenja in privilegiji odleteti v nebo,” je še sklenil nekdanji predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in dolgoletni politik.
V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je za danes sklical novinarsko konferenco, povod katere je bil včeraj sprejeto letno poročilo in zaključni račun javnega zavoda za preteklo leto. “Zelo me veseli, da vam lahko povem, da je rezultat prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96 tisoč evrov,” je sporočil Grah Whatmough in tudi pojasnil, na kakšen način je doseženo, da so končno poslovali s pozitivno ničlo. Spomnil je, da je zavod zadnja leta posloval z veliko izgubo, predlani s skoraj petmilijonsko izgubo, ter pojasnil, da ima zavod zadnji dve leti rekordne poslovne prihodke. Velik vpliv na poslovanje je imelo po njegovih besedah tudi zmanjšanje stroškov dela. “Če bi dobili kakršno koli pomoč države, bi namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku,” je še poudaril in dodal, da bi lahko denar namenili za programe, kar je tudi javno poslanstvo.
Novinarsko konferenco o aktualnem dogajanju v javnem zavodu je sklical tudi kolektiv zaposlenih na RTV-ju. Helena Milinković je poudarila, da se stavka na RTV-ju nadaljuje, pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev z vodstvom pa so zastala, in sicer zaradi neodzivnosti delodajalca. “Glede na dogajanje bomo sklicali stavkovni odbor in mu predlagali zaostritev,” je po navedbah MMC-ja dejala in se med drugim pritožila, da je v. d. direktorja televizije Uroš Urbanija, ki po njenih besedah deluje kot generalni direktor v senci, uvedel preverjanje prisotnosti na jutranjih sestankih, prejšnji teden pa naj bi bili novinarji obveščeni, da bo njihovo delo po novem normirano, “ne glede na to, da smo javni uslužbenci, ne glede na to, da naj bi pravila za ocenjevanje zaposlenih bila za vse zaposlene na RTVju enaka,” je dejala.
Sara Kovač