fbpx

Hipokrizija ministra Klemenčiča – od drugih terja osebno odgovornost, zdaj ko zamuja sam pa…

Goran Klemenčič (Foto: STA).

Pravosodni minister Goran Klemenčič je pred dnevi predstavil načrt reforme pravosodja, v kateri predvideva, da bi se samostojno državno pravobranilstvo priključilo, kot organ, k ministrstvu za pravosodje oziroma bi izgubilo svojo samostojnost in neodvisnost.

Kljub temu, da v strokovni javnosti obstajajo mnogi pomisleki o tem novoimenovanem državnem odvetništvu, pa je pomenljivo tudi neimenovanje vodje slovenskih pravobranilcev oziroma zamuda pri imenovanju novega vodje.

Glavnemu pravobranilcu že pred mesecem potekel mandat
Državno pravobranilstvo je zadnjih šest let vodil Boštjan Tratar, ki je sin nekdanjega predsednika in kandidata za župana iz vrst ZKS-SDP, in ki je bil Državnemu zboru RS za generalnega državnega pravobranilca predlagan 3.6.2010.

Omenjenega je Državni zbor za generalnega državnega pravobranilca imenoval s sklepom, dne  18. 6. 2010 za dobo 6 let, sklep je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010. Šest let mandata Tratarja se je torej izteklo že z 18. 6. 2016 (mandat se mu ne izteče konec tega tedna, kot so napačno poročali nekateri mediji), od takrat dalje je le »navaden« pravobranilec, njegove pristojnosti pa lahko izvršuje le namestnik oziroma namestnica generalnega državnega pravobranilca, ki je po zakonu določena z letnim razporedom za leto 2016, torej do konca letošnjega leta.

Namestnica generalnega državnega pravobranilca, imenovana s 1.1.2016 in do konca tega leta, je Mateja Senih. Boštjan Tratar se torej vse od 18.6.2016 ne le v javnosti, ampak tudi pravno-formalno, ne sme predstavljati za vodjo pravobranilcev.

Razgovore opravili 14 dni po preteku mandata Tratarju
Državno pravobranilstvo RS je pravosodni organ, ki zastopa Republiko Slovenijo in druge subjekte (torej državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe) pred sodišči in upravnimi organi. Republiko Slovenijo zastopa tudi pred tujimi in mednarodnimi sodišči, kot so na primer Evropsko sodišče za človekove pravice in sodišča Evropske unije.

Po zakonu o državnem pravobranilstvu mesto generalnega državnega pravobranilca razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti najkasneje tri mesece pred iztekom mandata aktualnega vodje pravobranilcev. Čeprav je ministrstvo razpis pravočasno pripravilo in so se nanj, poleg Tratarja, prijavili še trije kandidati, pa je, po nam znanih informacijah, razgovore za morebitnega novega vodjo slovenskih pravobranilcev pravosodno ministrstvo na hitro in v paniki opravilo šele 30. junija in 2. julija, torej že več kot 14 dni po tem, ko je generalnemu pravobranilcu Tratarju formalno že potekel mandat.

Bo Klemenčič zaradi zamude terjal svojo odgovornost?
Pred časom je minister Klemenčič terjal osebno odgovornost Lucijana Bembiča zaradi zamude pri vložitvi tožbe na Evropsko sodišče. Kaj pa zamuda glede imenovanja vodje slovenskih pravobranilcev? Bo tudi tu minister Klemenčič uveljavljal svojo osebno odgovornost?

A. R.