Leta 2017 se bo začel proces za odobritev izjeme pri uporabi imena teran. Evropska komisija meni, da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena. Spor med Slovenijo in Hrvaško o teranu po dveh letih še vedno traja.
Slovenija je ‘teran’ v Evropski uniji zaščitila z označbo porekla. To pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu. A ‘teran’ je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je izjemoma dovoljena omejena raba imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, so pojasnili viri pri Evropski komisiji. Komisija obžaluje, da Slovenija in Hrvaška nista kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih uspeli najti skupne rešitve glede terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.
Pod jasnimi pogoji glede etiketiranja bi bila možna določena izjema. ‘Hrvatska Istra’ bi moralo pisati z večjimi črkami kot ‘teran’ in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice. Podobne izjeme že veljajo za vse vinogradniške članice Unije, tudi za Slovenijo. Do sedaj je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.
Bruseljski viri Evropske komisije so še dodali, da je komisija 5. oktobra od Hrvaške prejela obvestilo o osnutku zakonodaje za označevanje vin z uporabo oznake sorte grozdja, vključno s teranom. Komisija in druge članice lahko podajo pripombe v treh mesecih. Komisija se je na hrvaško obvestilo odzvala nedavno s pripombami, ki pa niso bile javno objavljene. Hrvaška mora pred sprejetjem zakonodaje te pripombe upoštevati v največji možni meri. Komisija naj bi Hrvaško pozvala, naj počaka s sprejetjem zakonodaje, saj namerava sama ukrepati. Januarja naj bi sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški pod določenimi pogoji odobrila omenjeno izjemo. Ta postopek sprejemanja delegiranega akta, za katerega je pooblaščena komisija, vključuje pa tudi članice Unije in Evropski parlament, običajno pa traja dva do tri mesece.
B .J., STA