Hrvati bi radi pili svoj ‘teran’, temu pritrjuje tudi Evropska komisija

Foto: STA

Leta 2017 se bo začel proces za odobritev izjeme pri uporabi imena teran. Evropska komisija meni, da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena. Spor med Slovenijo in Hrvaško o teranu po dveh letih še vedno traja.

Slovenija je ‘teran’ v Evropski uniji zaščitila z označbo porekla. To pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu. A ‘teran’ je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je izjemoma dovoljena omejena raba imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, so pojasnili viri pri Evropski komisiji. Komisija obžaluje, da Slovenija in Hrvaška nista kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih uspeli najti skupne rešitve glede terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.

Evropska komisija meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla ‘Hrvatska Istra’, ki ga pridelujejo na okoli 300 hektarjih iz vinske trte ‘teran’.

Pod jasnimi pogoji glede etiketiranja bi bila možna določena izjema. ‘Hrvatska Istra’ bi moralo pisati z večjimi črkami kot ‘teran’ in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice. Podobne izjeme  že veljajo za vse vinogradniške članice Unije, tudi za Slovenijo. Do sedaj  je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca. Skupaj z  drugimi članicami Evropske unije lahko uporablja ime Weisser Burgunder. Drugi takšen primer je nemška frankinja,  pri kateri se lahko uporablja ime modra frankinja ali samo frankinja.

Bruseljski viri Evropske komisije so še dodali, da je komisija 5. oktobra od Hrvaške prejela obvestilo o osnutku zakonodaje za označevanje vin z uporabo oznake sorte grozdja, vključno s teranom. Komisija in druge članice lahko podajo pripombe v treh mesecih. Komisija se je na hrvaško obvestilo odzvala nedavno s pripombami, ki pa niso bile javno objavljene. Hrvaška mora pred sprejetjem zakonodaje te pripombe upoštevati v največji možni meri. Komisija naj bi Hrvaško pozvala, naj počaka s sprejetjem zakonodaje, saj namerava sama ukrepati. Januarja naj bi  sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški pod določenimi pogoji odobrila omenjeno izjemo. Ta postopek sprejemanja delegiranega akta, za katerega je pooblaščena komisija, vključuje pa tudi članice Unije in Evropski parlament, običajno pa traja dva do tri mesece.

B .J., STA

  • razerznak

    nope in nikdar

  • Viktorh

    “A ‘teran’ je tudi sorta grozdja na Hrvaškem.”

    Žal, to NE drži.
    Kraški teran je izdelan iz trte refošk.

    Vse ostalo je le želja Hrvatov, naši pa bi jim radi zlezli v rit in jim to priznali enako kot “kranjsko klobaso”.

  • RATATA

    Kakšen Teran (?) “hrvatska Istra” je problem!

    Hrvatske Istre ni nikoli bilo in je NI!

    Hrvatski šovinistični fašizem je tisto kar proizvaja spore in to v vse smeri neba.

    Zaradi nekompetentne slovenske politike so hrvatski etno šovinisti dobili krila.

    V slovensko deželo Primorsko spada ena in edina Istra do reke Rečine.

    Tega ni nikoli in nikdar nihče ukinil.

    “Naši” škodljivci se pa obnašajo kot da je to primer za “kje pa nas čevelj žuli ipd.”

    Od tega s tem Teranom pa hoče prašičminister še pridobivati politične točke za svoje prenovitelje s “stoletno tradicijo”.

  • soc

    Ker na svojih področjih interesa vedno znova naletim na mnenja vsevedov, bi jim priporočil branje knjige “Wine Grapes”, v svetu doslej še neosporavane reference s področja klasifikacije, genetike in značilnosti vinskih sort. Jancis Robinson (ena treh, štirih najboljših vinskih avtorjev in poznavalcev zadnjih desetletij) je skupaj z Julio Harding in genetikom Josejem Vouillamozom, učencem Judith Meredith (vsa ta imena vam gotovo ne pomenijo nič, veste pa vse o vinih in trtah…) napisala enkratno enciklopedijo vinskih trt na osnovi zgodovine, lastnosti, razprostranjenosti, predvsem pa – DNA analiz. Toplo priporočam ljubiteljem in potencialnim vinskim poznavalcem, čeprav ni ravno poceni. Prva izdaja 2012, ISBN 978-1-846-14446-2.

    Dolg uvod. Na kratko poanta: v hrvaški Istri sta prisotni dve genetsko različni sorti, ena je refošk (identična našemu refošku, ki raste na obali in na Krasu, refosco dal pedunculo rosso v tržaškem zaledju) in izvira iz teroldega (Trentino). Druga sorta, ki jo v Istri imenujejo teran, je tam in pod tem imenom že dolgo prisotna. Teran so Kraševci poimenovali tudi svoj refošk. Ponovno: sorti sta različni, priporočam paralelno pokušino dobrega refoška in dobrega terana iz hrvaške Istre. Pa nato slednjega z dobrim kraškim teranom; ne domačo kislico v rinfuzi.

    Hrčki so imeli srečo, ko je njihova teza, da je plavac mali enak primitivu in zinfandelu, sicer splavala po vodi zaredi DNA, a so nato našli na nekaj mestih v Dalmaciji v prastarih vinogradih njegovega predhodnika z imenom tribidrag (ali kaštelanski crljenak), ki je dejansko prišel v južno Italijo in od tam v Kalifornijo. Zanimiva zgodba z imenom zinquest. DNA pač ne pozna politike.

    Če so nas (in ne le nas) že Madžari dobro sesuli s tokajem, ne iščimo rešitve svojega narodnega ponosa tam, kjer je ni. Kako je pa mogoče, da bodo hrčki še dolgo lahko prodajali “kranjsko klobaso”, kjer dileme glede imena pač ni?

    • RATATA

      Ej socius, dobr si tole stolmačil. Že par mesecev nazaj sem te porajtal.
      Mene pa še zanimajo neki drugi zaključki (po pitju) če so tudi v teh knjgah.
      Zakaj včas vse zbruham?
      lp

      • soc

        Več kot 1 cl vina zvečer na kg telesne teže utegne imeti take posledice pri neveščem pivcu. A dober in reden trening to mejo lahko premakne močno navzgor. Nek sloviti markiz na dvoru enega francoskih Ludovikov je bojda spil vsak dan pet litrov belega burgundca pri resda sila mogočni staturi. Vrlim Bricem dva litra na dan, delno zmešana še z vodo, ne povzročata težav tudi pri bolj skromnih postavah.

        Festina lente! Usus magister…

        • RATATA

          Hvala profesor vinogradništva in vinarstva …!
          Sem se že zvagal, pa sem ugotovil, da mam po litru še pol deci “v dobrem” do meje.
          lp

    • Viktorh

      Ti le beri, imaš celo prav.
      Toda, Hrvati so zamudili vse roke v fazi dogovarjanja-pridruževanja.

  • FRANC3

    Najprej s Hrvati uredimo mejo na osnovi zgodovinskih dokazov in dejstev.
    Bojim se, da bodo vinogradi, kjer sedaj Hrvati pridelujejo teran, postali slovenski. Zadeva bo elegantno rešena!!

  • Ryuk

    Rezultat dela Židana in Erjavca.

  • Aton

    Če bi Istra tja do Umaga po kakšnem naklučju pripadla Sloveniji – Ali bi potem lahko tam imeli teran?

  • Novakec1

    Pri nas pa teran pridelujejo iz vinske trte refošk, pa razumi če moreš.