Hrvati se bodo lahko na Madžarsko vozili s sodobnim hitrim vlakom, ki bo vozil 160 km/h. Izvajalec železniškega odseka Križevci–Koprivnica–državna meja z Madžarsko je Cengiz. To je trenutno največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem, ki ga financira Evropska unija, vreden okoli 350 milijonov evrov, dražji od Pelješkega mostu. Medtem ko Hrvati gradijo, slovenska infrastruktura stagnira.
Stroške sofinancira Instrument za povezovanje Evrope (CEF), ki je uvrščen na seznam strateških projektov Republike Hrvaške. Pomen projekta je izjemen, ker HŽ Infrastruktura nadaljuje z modernizacijo koridorja RH2 od pristanišča Reka prek Zagreba do državne meje z Republiko Madžarsko, torej z modernizacijo hrvaškega dela sredozemskega koridorja in s tem edinstveno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T).
Medtem ko gradnja hrvaške infrastrukture poteka nemoteno (pred kratkim so končali tudi megaprojekt mostu Pelješac), pa je videti, kot da so se vsa infrastrukturna dela v Sloveniji ustavila.
Tretja razvojna os praktično paralizirana
Spomnimo 21. februarja 2023 po sestanku ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek s predstavniki Darsa in župani nekaterih občin, prek katerih teče trasa projekta, je postalo jasno, da se gradnja severnega dela tretje razvojne osi zamika, natančna časovnica pa bo predvidoma znana aprila. In to kljub temu, da je pred le nekaj meseci, septembra lani, takratni minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer v odgovoru na ustno poslansko vprašanje poslanke Alenke Helbl v zvezi s časovnico oz. terminskim planom izgradnje tretje razvojne osi odgovoril: “Če sem rekel, da sledi vsem tem terminskim planom, potem je to dobra novica, da se stvar odvija skladno s terminskim planom.” In na koncu še dodal: “Nikakor ne bom pustil, da bo ta projekt kakor koli iz tega naslova kasnil.”
Prav tako se zapleta pri gradnji tretje razvojne osi na južnem delu od Novega mesta do Bele krajine, saj se začetek gradnje hitre cestne povezave odmika. Gradbeno dovoljenje za gradnjo prve in druge etape (od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek) ni postalo pravnomočno, saj ga je sodišče julija 2022 odpravilo. Vloga se je vrnila na takratno ministrstvo za okolje in prostor v ponovni postopek, Dars pa je dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje nato oddal septembra 2022. Pristojno ministrstvo še vedno ni izdalo novega gradbenega dovoljenja za gradnjo prve in druge etape tretje razvojne osi. Torej trditev ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, 12. januarja 2023, na zaslišanju pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor, da je bilo omenjeno gradbeno dovoljenje že izdano, ki pa še ni pravnomočno, ne drži. Celotna tretja razvojna os je tako paralizirana in izgubljena v birokratskih nebesih.
Drugi tir se zamika, podpisujejo se aneksi s Petričem
Zapleta se tudi pri gradnji največjega železniškega infrastrukturnega projekta – drugi tir. Zasebna nacionalinteresna podjetja blizu Kučanovemu klanu prek aneksov izčrpavajo prebivalce. Kot je poročala STA, je podjetje 2TDK zaradi nepredvidenih del na drugem tiru z izvajalci podpisal 1,2-milijonski aneks.
Uradno naj bi se aneks podpisal zaradi nepredvidenih del pri gradnji dostopnih cest za drugi tir Divača–Koper. STA poroča, da je Projektno podjetje 2TDK z izvajalci, konzorcijem podjetij Kolektor CGP in Euro-Asfalt podpisalo aneks v višini 1,2 milijona evrov brez DDV. Vrednost pogodbe za gradnjo dostopnih cest se je s tem podražila na 14,2 milijona evrov brez DDV oz. za skoraj 10 odstotkov.
Črpanje kohezijskih sredstev v Golobovi vladi šepa
Medtem ko Hrvati pridno črpajo evropska kohezijska sredstva, je videti, kot da so vsi evropsko financirani projekti v Sloveniji zastali, kot da bi bilo naše uradnike strah “resnih” evropskih revizij, ki se ne opravljajo med prijatelji kot pri nas pri domači javni porabi. Slovenija je v letu 2021 v času Janševe vlade nadaljevala s črpanjem evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU, potem pa je očitno šlo nekaj narobe. Uradna statistika Evropske komisije namreč kaže, da Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje.
“To je uradna statistika Evropske komisije, po kateri Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje,” je na Twitterju zapisal dopisnik Dela Peter Žerjavič in dodal, da so v težavah tudi številne druge države, črpale še niso niti petine sredstev. Neizpolnjene mejnike oziroma cilje imajo tudi države, kot so Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska – vendar pa omenjene države že leta 2020 v času pogajanj o 800-milijardnem svežnju niso bile posebno zainteresirane za hitro financiranje.
Ena od ključnih značilnosti Sklada za okrevanje in odpornost je njegova narava, ki temelji na uspešnosti, najdemo zapisano na spletni strani ec.europa. Sredstva RRF se izplačajo, ko države članice zadovoljivo izpolnijo ključne korake pri izvajanju reform in naložb, vključenih v načrte za oživitev in odpornost. Te ključne izvedbene korake imenujemo mejniki in cilji. Mejniki predstavljajo kvalitativni korak implementacije, cilji pa kvantitativni korak implementacije. Mejniki in cilji, ki jih mora doseči vsaka država članica, so določeni v izvedbenem sklepu Sveta. Da se mejniki in cilji pokažejo kot zadovoljivo izpolnjeni, bi morale države članice dokončati ustrezne korake reform in naložb ter poslati ustrezna dokazila Evropski komisiji, ki bi morala dati pozitivno oceno. Funkcionarji in birokrati Golobove vlade očitno tega niso sposobni.
Da imamo tehnične težave pri črpanju kohezijskih sredstev, je priznal tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Slovenija tako ostaja le pri prejetih 231 milijonih evrov predplačila, medtem ko je, denimo, Hrvaška do zdaj prejela dve milijardi evrov več.
Vesoljska Slovenija
Najbrž bomo Slovenci še desetletja čakali ujeti v kolone na avtocesti A1 na poti v službo v centralizirano Ljubljano ali pa se z vlakom vozili 3 ure za 100 kilometrsko pot, lahko pa smo pomirjeni, da je naš predsednik vlade tak vizionar, da je v Titovi maniri napovedal kar vesoljski program, tako da bodo morda slovenski astronavti gnečo pred vpadnicami v Ljubljano opazovali kar iz vesolja.
Andrej Žitnik