Pred dnevom državnosti bo po Sloveniji potekalo več prireditev. Vabljeni k spremljanju spletnega portala in televizije Nova24TV, kjer za vas v živo spremljamo dogajanje!
Osrednja državna slovesnost pred dnevom državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani, pred tem bo slavnostna seja DZ, predsednik republike Borut Pahor pa bo pripravil tradicionalni sprejem za svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo.
Na Prešernovem trgu pa bo v znak protesta proti vladi ob 19. uri potekala alternativna proslava, ki sicer ni bila prijavljena policiji. Dogajanje za vas v živo spremljamo na spletnem portalu in televiziji Nova24TV.
21:17 Pahor v nagovoru pozval k strnitvi politične in narodne moči
Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti pozval vse, naj se odrečejo ravnanjem, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraštvo. “Tega si ne zaslužimo. Nič od tega nam ne bo koristilo. Dovolj in preveč je bilo tega,” je bil jasen. Potruditi se je treba, “da znova zmaguje, kar nam je skupno”. Pahor je v govoru na osrednji državni proslavi na Kongresnem trgu spomnil, da praznujemo rojstvo slovenske države, ko “smo v svoje roke in svojo pamet dobili odločilen vzvod našega narodnega in državnega razvoja”. Izpostavil je, da smo do samostojne države prišli v času slovenske politične pomladi, na valu velikih demokratičnih sprememb. Brez demokracije pa tudi ne bo njene svetle prihodnosti.
Ob tem je dejal, da danes pogreša ta demokratični zanos. “Pogrešam zaupanje in samozavest, da smo se odkrito, nežaljivo sposobni pogovoriti o vsem in se o marsičem tudi dogovoriti. Noben problem sodobne Slovenije ni tako velik, da ga ne bi bili sposobni skupaj rešiti. Razdvojeni pa verjetno ne,” je opozoril. Ob tem je dejal, da ne kliče politične enotnosti iz osamosvojitvenih časov, pač pa dialog in sodelovanje. “Tega je odločno premalo. Zdaj pa ju zelo potrebujemo,” je bil jasen. Po predsednikovih besedah se v zadnjem času vsiljuje neprijeten, celo nadležen občutek, da se mora vsak od nas opredeliti za ali proti vladi ali opoziciji. “Kot bi grablje vlekle vsake k sebi in ne bi puščale veliko prostora za drugačen premislek ali zadržek. Skuša se ustvariti splošen vtis, da je sramotno, če nisi opredeljen in slepo lojalen enemu ali drugemu. To razhajanje političnih duhov radikalno oži prostor dialoga, v sodelovanju pa vidi šibkost, nemoč” je opisal in opozoril, da gre “za nevarno kratkovidnost”.
Ob tem je “tvegal oceno, da je v naši domovini precej velika molčeča večina ljudi, ki si želi videti aktualne razprtije kot zgolj prehoden pojav in upa, da bo na pragu nove prihajajoče dobe znova zmagovalo tisto, kar nam je skupno”. Zato je pozval vse, da se potrudijo slišati drugega in se skušajo upoštevati. “Da se prepiramo na spoštljiv in kulturen način, spoštujoč dostojanstvo slehernega izmed nas. Oživimo moč demokracije, demokratične politične kulture in demokratičnega duha v naši domovini. Izpovejmo pošteno in naglas še tako različna stališča, a brez žalitev in izključevanja. Hkrati pa skušajmo med temi razlikami iskati tisto, kar nam je vendarle skupno,” je naštel.
Dodal je še, da je “pogumnim ljudem, odločnim, a strpnim, z močnim značajem in lastnim prepričanjem iskanje pametnih kompromisov častno in odgovorno ravnanje”. Predsednik pa je izpostavil tudi, da se je pred tremi desetletji slovenska družba prepirala okrog zelo pomembne, vodilne nosilne ideje: ustanovitve in uveljavitve lastne države. Danes pa se zdi, “da ni tako velike ideje, da ni tako impozantne vizije, ki bi strnila vrste okrog nje”.
Vendar je tudi res, da sodobno Slovenijo in Evropo čakajo izjemno zahtevni časi, z izjemno zahtevnimi nalogami, ki terjajo jasno vizijo in družbeno soglasje okrog nje, meni. Čas po pandemiji pa po njegovih besedah ne prinaša samo običajnih kriznih negotovosti, temveč tudi veliko priložnost, da z inovativnimi pristopi dejansko spreminjamo Slovenijo in Evropo skladno s trajnostnim razvojem.
Vizija zelene in digitalne Slovenije je po njegovi oceni kot nalašč za Slovenijo. “Če to vključimo v koncept predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU pod geslom Prenovimo Evropo, nam je dana sijajna priložnost, da sedanje krizne razmere stvarno obrnemo v prid naših najbolj plemenitih pričakovanj. Stremljenjem, ki so povezana z usodo naših otrok in njihovih otrok, da bodo živeli v miru, blaginji in ohranjenem okolju,” je navedel predsednik.
Zato je v času, ko se vsiljuje razhajanje političnih duhov in se nevarno meša svoboda govora s sovražnim govorom, pozval k strnitvi politične in narodne moči. “Nenazadnje, kaj pa nas je odlikovalo v prvih dveh mesecih zdravstvene krize? Sodelovanje in zaupanje. Navdihovalo je naše čudovite ljudi, da so za potrebe skupnega dobrega dramatično spremenili življenjski stil. S tem smo omogočili, da z visoke lestvice startamo v novo, nepredvidljivo, a morda imenitno poglavje naše prihodnosti,” je dejal Pahor, ki je spomnil tudi, da je bila “v našem ljudstvu vedno neka magična intuicija”, ki nas je kljub padcem in stranpotem, na katere smo zašli, vedno znova vračala na pravo pot, naprej in navzgor.
21:16 Na prizorišče prispel slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor
21:15 Začetek proslave oznanile topovske salve
21.13 Pričenja se proslava na Kongresnem trgu
Na prizorišče proslave na Kongresnem trgu je že prišel predsednik vlade Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša.
<
Prihod predsednika vlade @JJansaSDS z ženo na državno proslavo ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu. pic.twitter.com/kKXH9huXXr
— Luka Svetina (@LukaSvetina) June 24, 2020
div class=”mceTemp”>
20:00 V Državnem zboru potekala slavnostna seja
V Državnem zboru je potekala slavnostna seja, kjer je zbrane nagovoril slavnostni govornik, predsednik DZ Igor Zorčič. Med drugim je poudaril, da v vsakodnevnih polemikah tudi o zgodovini in ideologijah iz nekega drugega časa pozabljamo, da imamo državo, ki nam jo lahko večina svetovnega prebivalstva zavida. Zato moramo “s pogumom in visoko politično kulturo preseči zgodovino in narediti več”, je pozval.
19:30 Skrajni levičarji so se na Prešernovem trgu soočili z domoljubi v rumenih jopičih
Aktiv delavk in delavcev v kulturi in ostali skrajni levičarji, vključno s predstavniki nekaterih parlamentarnih strank, ki v zadnjem tednu ob petkih kolesarijo po Ljubljani, so na Prešernovem trgu uprizorili “antiproslavo”, s katero so izkazali svoje sovraštvo do domovine in do države, na račun katere jih večina živi. Med drugim so se “antiproslave” udeležili Slavko Pregl, Aljoša Ternovšek in Damjan Kozole. Tam so bili tudi nekateri politiki, denimo predstavniki skrajne Levice in LMŠ. Videti pa je bilo tudi Ivana Galeta. Dogodek ni bil prijavljen policiji in je v nasprotju s prepovedjo zbiranja več kot 500 oseb, ki velja z namenom preprečevanja možnosti okužb z novim koronavirusom.
Levičarjem ni šlo vse po načrtih, saj so se morali na Prešernovem trgu soočiti z domoljubi, ki so bili opremljeni z rumenimi jopiči in s slovenskimi zastavami.
18:27 Škofu Bizjaku se zdi nalaganje polen na grmado in prilivanje olja na ogenj s strani sredstev obveščanja grozljivo
V ljubljanski stolnici poteka maša za domovino, na kateri so se zbrali tudi najvidnejši predstavniki države. Koprski škof Jurij Bizjak se jim je v pridigi zahvalil za uspešno vodenje države, posebej v času epidemije koronavirusa. Med drugim je tudi opozoril, da nihče ne sme biti izpostavljen medijskem linču, dokler ne dobi možnosti obrambe, navaja Slovenska tiskovna agencija.
Bizjak je v pridigi opozoril na zapis v Mojzesovi knjigi Stare zaveze, naj človek ne bo maščevalen in zamerljiv do sonarodnjakov. “Ko pa poslušamo ali beremo naša poročila in naše razprave, ni težko ugotoviti, koliko sovražnosti in napadalnosti, gneva in gnusa, žolča in strupa, zamerljivosti in maščevalnosti nosimo v svojih srcih, jih izlivamo na vse strani in v njih utapljamo drug drugega,” je dejal.
Grozljivo se mu zdi, “s kakšno lahkoto toliko naših sredstev obveščanja nalaga polena na grmado in priliva olja na ogenj, ki že dolgo uhaja izpod nadzora”, je dejal, ob tem pa opozoril na pregovor, da junak ubija z mečem, obrekljivec pa z besedo.
Brez navajanja konkretnega primera je škof opozoril na rimsko navado, da mora imeti obtoženec možnost, da se sooči s tožitelji in da se brani pred obtožbo. “Smatram torej, da tudi v sodobni razsvetljeni in napredni družbi ne bi smeli imeti navade, da bi kakega človeka izročali medijskemu linču, preden se obtoženec sooči s tožiteljem in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo. In če se obtožba izkaže za zlohotno in krivično, pade višina kazni, ki bi sicer zadela obtoženca, na ramena tožitelja,” je dejal. Dodal je, da tudi deklaracija o človekovih pravicah med drugim priznava načelo, da ima vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega.
“Zato bi kot državljan vsem navzočim in vsem odsotnim predstavnikom oblasti rad izrazil svojo iskreno spoštovanje in občudovanje in zahvalo za vašo ponižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sumničenja, zlobne domneve in ugibanja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do katerega ima pravico vsak človek, koliko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva,” je še dejal.
Maše za domovino so se udeležili najvišji predstavniki države in njenih institucij, med njimi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša in predsednik DZ Igor Zorčič, še navaja STA.
Predsednik vlade @JJansaSDS se je skupaj s soprogo @bacovnik udeležil svete maše za domovino v Stolni cerkvi sv. Nikolaja, ki jo je daroval nadškof metropolit msgr. @NadskofZore. pic.twitter.com/h08fGkfShL
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 24, 2020
18:16 Predsednik vlade Janša državljanom prek družbenih omrežij čestital ob dnevu državnosti
Državljanke in državljane je prek družbenih omrežij nagovoril predsednik vlade Janez Janša, ki se je v svojem zapisu dotaknil časa, ki je omogočil, da smo kot narod postali suvereni: “Letos bo minilo trideset let od srečanja koalicije Demos devetega in desetega novembra 1990 v Poljčah. Na njem je bila sprejeta zgodovinsko odločitev o razpisu referenduma za samostojno Slovenijo. Demosova odločitev v Poljčah je bila prava, odločna in odločilna.”
Dan plebiscita, 23. december 1990, bo po Janševih besedah za vedno zapisan v zgodovino naroda kot poseben dan: “Ob 93,2 odstotni udeležbi se nas je 95 odstotkov odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Narod je razumel izjemnost zgodovinskega trenutka in s tem dokazal svojo zrelost, modrost in pripravljenost, da postane svobodna suverena nacija. To je bil edini čas v zgodovini, ko si je sodbo resnično pisal sam.« Kot v nadaljevanju piše Janša, je bilo že na začetku potrebno svobodo braniti z orožjem: »To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je − maja 1990 razoroženi − narod znova postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se mogočno uprl agresiji JLA.”
V zapisu se je spomnil nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori naroda prijeli za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavili 5. tehnično najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo. “Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet,” je poudaril.
“Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot TO in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo,” med drugim še piše Janša, ki se je spomnil tudi na žrtve, ki jih je terjala vojna.
“Moč naroda, ki je enoten, je moč, ki je neustavljiva. Če je združena okrog plemenitega cilja, ji na poti do uresničitve pomaga celotno Stvarstvo,” poudarja Janša, ki si želi, da prav zaradi tega veličastnega dogajanja konec leta 1990 in v prvi polovici leta 1991, ne bi nikoli obupali. Da bi znali ohraniti stik s tem časom, ki je s silovitostjo, ki je premagala vse ovire, v tistem prelomnem času prinesel rojstvo samostojne in neodvisne države. To je vrednotno središče slovenskega naroda, v katerem so se združile ustvarjalne, duhovne in materialne sile naroda od njegovih začetkov. “Želim si, da bi ob našem največjem prazniku z vseh domov naši ljubi domovini v poklon ponosno plapolale slovenske zastave. Da bi v poletnih dneh, ki so pred nami, odkrivali njene doslej skrite lepote in spoznali, kako čarobna je. V glas zvonov rojena, dana od Boga. Nam ustvarjena. Vse najboljše, Slovenija! Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti,” za zaključek zapiše Janša v svojem sporočilu, ki ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
Rok Krajnc