fbpx

Izrazito pristranski mediji niso javnosti predstavili ničesar pozitivnega o sedanji vladi

Janša skupaj z dijaki v Šolskem centru Škofja Loka. (Foto: Vlada RS)

“Izrazito, poudarjeno in razpoznavno pristranski v korist slovenske tranzicijske levice“, je o slovenskih večinskih medijih podal oceno pravnik in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek, ki je prepričan, da tovrstno medijsko neravnovesje pomeni poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa. Edvard Kadič pa se sprašuje, kaj Slovenijo čaka v luči krize, ki prihaja pod vodstvom še do včeraj neznanega in neizkušenega političnega akterja Roberta Goloba, ki je po zaslugi pristranskega poročanja medijev dobil priložnost, da uniči vse, kar je doslej uspešno gradila vlada Janeza Janše.

V Sloveniji se je politika, podobno kot na zahodu, iz ideološke premaknila na osebno raven. Boj se ne bije med programi strank, saj so si nekateri zelo podobni. Na zadnjih volitvah pred nekaj dnevi pa smo bili priča celo situaciji, ko je zmagal nekdo, o katerem javnost praktično ni vedela nič, na račun osrednjih medijev, katerih naloga je zagotavljanje celostnih informacijah, pa je Robert Golob na volitvah celo zmagal in to ne le s pomanjkljivim programom, ampak skoraj brez njega. V predvolilnem obdobju na RTV Slovenija in ostalih medijih skoraj ni bilo poročanja o višini plače Roberta Goloba in njegovih nagradah v državnem podjetju, o aferi “15 odstotkov”, o bančnem računu v tujini itd. Če pa je bilo v informativnem programu o omenjenih tematikah poročano, pa je bilo to v zelo omejenem obsegu.

V preteklosti je stranka volivcem predlagala program, ki naj bi ga uresničila, če pride na oblast, sedaj pa je volilna strategija kandidatov in strank zasnovana na oblikovanju neopredeljene predstave oziroma imidžu stranke in vidno izpostavljene osebnosti. Njen profil je tisto, na kar stavijo volivci, mediji pa imajo pri tem ključno vlogo. Poleg ostalih medijev je bilo pristransko poročanje večkrat očitano tudi nacionalni RTV SLO, ki je javnosti dolžna zagotavljati celostne informacije, pa vendar tega kljub opozorilom ni storila. V dveh letih pozitivno o vladi pod vodstvom Janeza Janše ni poročala niti enkrat, medtem ko je o doslej neznanem Robertu Golobu vse pozitivno, izključila pa ogromno negativnih stvari, ki bi volivcem dala možnost, da izberejo na podlagi resničnih dejstev.

Osrednji mediji so Goloba ovili v glamur
Kar se tiče volilne kampanje, jo je tudi sociolog dr. Bernard Nežmah označil predvsem za “reklamno”, saj je bilo moč zaznati strategije, ki so psihološko vplivale na želje ljudi, pri čemer je šlo bolj za “ovijanje v glamur, kot so to mediji počeli z Golobom”, “vedno je imel vlogo nekoga, ki je zmagovalno privihral, kot bi šlo za reklamiranje nekega izdelka”, je dejal. Primarni namen sploh RTV Slovenija, ker je državna televizija, je obveščanje javnosti in zagotavljanje državljanom informacij, potrebnih za sprejemanje premišljenih odločitev o vodenju in politiki. Mediji delujejo kot nadzorniki, ki preverjajo dejanja vlade in ljudem zagotovijo tako pozitivne kot negativne informacije.

V zadnjih dveh letih nič pozitivnega o vladi Janeza Janše
“Če v dveh letih MSM mediji (RTV Slovenija, PopTV, Delo, Dnevnik, Svet24, Val202, Radio1, MMC
itd.) niso uspeli sporočiti javnosti praktično nič pozitivnega o delu te vlade, bi to razumnemu človeku moralo biti vsaj čudno,” je zaskrbljujoče izpostavil družbeni analitik Edvard Kadič.

Medijsko neravnovesje pomeni poseg v ustavne pravice do svobode izražanja
Izbira voditelja je namreč zelo pomembna, saj predstavlja družbo in kaže na njen razvoj, na državnozborskih volitvah je prišlo do velike razlike, ob čemer se mnogim poraja vprašanje, zakaj je vajeti prevzel nekdo, ki s politiko skorajda nima izkušenj. Krivda je v veliki meri ponovno na pristranskem poročanju osrednjih medijev, ki bodo neuspešno soočenje Slovenije s krizo, ki prihaja, nosili na svojih rokah.

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek (Foto: STA)

Da so osrednji mediji “izrazito, poudarjeno in razpoznavno pristranski v korist slovenske tranzicijske levice“, je nedavno dejal tudi pravnik in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek, ki je prepričan, da tovrstno medijsko neravnovesje pomeni poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa. Jambrek je takrat opozarjal, da po drugi strani taka omejitev pravice do svobode izražanja pomeni odločilni privilegij in vsestransko prednost tranzicijske levice v vseh demokratičnih procesih v državi. Zato so po njegovem razumljivi njeni pozivi za celovito ohranitev zatečenega privilegija medijskega monopola. “To velja za vse pozive in izklicevanja zahtev za medijsko “samostojnost” (beri: odvisnost), “avtonomijo” (beri: politično podrejenost), “nepristranskost” (beri: pristranskost), “strokovnost” (beri: propagandno in ideološko enoumje), finančne vire (beri: ohranitve proračunskega monopola levo uslužne RTV in drugih “osrednjih” medijev) in za s predpisi varovane statuse današnjih slovenskih osrednjih – dejansko partijskih glasil.”

Vračanje v “normalo”
“Zdaj pa se vračamo v normalo. Tja, kjer se delajo seznami jebeno pravih, kjer je ideja o nižjih davkih in višjih plačah predmet posmeha, kjer v 3-mesecih kupiš stranko in brez programa zmagaš na volitvah … pač tja, nazaj v normalo, na skrajni rob norosti. Blagor nam,” je kritičen Kadič.

Normalizacija ali nazadovanje?
Državnozborske volitve so za nami, sedaj pa glede na obljube predsednika Gibanja Svobode Slovenijo čaka “vračanje v normalo“. Dnevi po volitvah minevajo, doslej pa Slovenci niso prav nič bolj “svobodni” kot prej. Nasprotno, občutek varnosti počasi izginja, sploh ko Slovenija vstopa v krizno obdobje zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic, na čelo države pa so ljudje samovoljno postavili nekoga brez izkušenj, kljub bogatim izkušnjam Janeza Janše in navkljub temu, da so imeli možnost izbrati izkušenega vodjo, ki je v zadnjih dveh letih večkrat dokazal, da si to pozicijo zasluži. Pristransko poročanje osrednjih medijev nosi velik del odgovornosti za prihodnje Golobove neuspehe. Doslej so krivdo venomer prelagali na Janeza Janšo, zato se zdi, da se bodo znova ukvarjali z opozicijo, da bi prikrili neuspeh “novega” obraza.

Tanja Brkić