Peter Jambrek, ki je avgusta leta 1990 v Podvinu vodil skupino, ki je pripravila osnutek današnje ustave, je prepričan, da bi jo bilo mogoče v marsičem izboljšati, vendar so možnosti za to, kot pravi Jambrek, skorajda znanstvena fantastika. Po 25. letih pa vendarle lahko rečemo, da je ustava v tem obdobju odigrala vlogo, ki jo mora vsaka ustava.
Peter Jambrek pravi, da bi lahko slovensko ustavo v marsičem izboljšali, vendar v sedanji politični atmosferi ne vidi veliko možnosti za to. “Politična razprava in dvotretjinsko odločanje v DZ bi bila skoraj gotovo ustavodajno neučinkovita. Poleg tega obstaja realna možnost, da bi bile take, politično uveljavljene rešitve še slabše od zdaj veljavnih.”
Prepričanja nekaterih so, da je sprejem ustave 23. decembra leta 1991 že pomenil avtomatični prehod iz nekdanjega nedemokratičnega ustavnega sistema v novo ustavnost, ki je temeljila na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter ustavnih načel. Ustava takšnega prehoda niti ni izrecno urejala, je prepričan Peter Jambrek. Kot dodaja, so uspešnost nove ustave zagotovili šele nova ustavna in zakonska ureditev ter sodniška zasedba ustavnega sodišča. “To je dejavno uveljavilo svoje pristojnosti in podalo številne konkretne razlage nove ustave,” je dejal Jambrek.
“Politična razprava in dvotretjinsko odločanje v DZ bi bila skoraj gotovo ustavodajno neučinkovita. Poleg tega obstaja realna možnost, da bi bile take, politično uveljavljene rešitve še slabše od zdaj veljavnih,” je dejal Jambrek. Ni pa tudi izključena možnost, da bi dober osnutek slovenske ustave napisala ‘podobno sestavljena strokovna skupina’, kakršna je leta 1990 pisala ustavo v Podvinu, in bi delala ‘intelektualno neodvisno in državotvorno’. “Ampak da bi naši poslanci spoštovali rezultat dela take skupine, je zelo blizu znanstveni fantastiki,” je povedal nekdanji ustavni sodnik Jambrek.
B. J., STA