Janez Janša: “Mladim sem vedno govoril, da bo prihodnjih 25 let boljših, a tega danes ne morem več ponoviti”

Datum:

Novinarja avstrijskega časopisa Global Wiev Staša Dimitrijević in Valerie Pechhacker sta v pogovoru s predsednikom SDS Janezom Janšo govorila o odnosu med Avstrijo in Slovenijo, migrantski situaciji, nadzoru na mejah v Evropi, o odnosu EU – Zahodni Balkan in o vplivu brexita ter nove ameriške administracije.

Slovenija je bila prva nekdanja jugoslovanska država, ki je postala članica Evropske unije in zveze NATO. Kako bi razložili tako uspešen prehod iz prejšnjega režima in tako hitro približevanje Slovenije k EU?

V času sobivanja v Jugoslaviji je bila Slovenija, ki je mejila na zahodno Evropo, najbolj razviti del skupne države. Zato smo bili nekoliko v prednosti in naša izhodišča po osamosvojitvi so bila boljša. Da je Slovenija prva vstopila v EU in v zvezo NATO, ni bilo presenečenje. Pravzaprav smo članstvo v NATO pričakovali že prej, že leta 1997, ko so članice postale Madžarska, Češka in Poljska, Slovenija pa je bila ena izmed kandidatk. Nad odločitvijo smo bili v tistem trenutku razočarani, vendar odkrito povedano, še nismo bili pripravljeni na vstop.

Leta 2004, torej sedem let kasneje, smo bili bolj pripravljeni. Izpolnili smo vse pogoje, predvsem v teoriji, v praksi pa se je Slovenija še vedno soočala z nekaterimi težavami, ki bi jih morali odpraviti že prej. So pa pogajanja potekala v skupini z drugimi državami in ne individualno. Mislim, da bi bili v primeru individualnih pogajanj postavljeni pred dejstvo, da bi morali več narediti na področju reforme sodstva in reforme trga dela. Čeprav se je večini Slovencev zdelo, da je bilo skupinsko pogajanje za nas dobro, da smo nekoga preigrali, smo deset let kasneje lahko videli, da temu ni tako.

Zdaj, ko govorimo o širitvi Evropske unije in zveze NATO, odločno zagovarjam dosledno izpolnjevanje pogojev. Sem močan zagovornik strogega nadzora nad izpeljanimi ukrepi. Problemi se npr. kažejo tudi v Romuniji in v Bolgariji, vendar pa trenutno, ko je cela Evropa postavljena pred druge izzive, to ni največji problem.

Kako vidite vlogo Slovenije pri krepitvi evropske perspektive za Zahodni Balkan?

Slovenija je močan zagovornik širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Menimo, da je odločitev Evropskega sveta v Solunu leta 2003, da se zagotovi odprtje vrat za vse države, ki izpolnjujejo pogoje, še vedno veljavna in je nekaj, kar potrebujemo. Odkrito povedano, EU je edina pozitivna alternativa za Bosno in Makedonijo, morda tudi za Srbijo in Kosovo, saj bodo njihova bilateralna vprašanja v primeru pridružitve EU postala manj žgoča.

Ponudila se bo možnost mediacije in možnost zaščite manjšin. Vsa ta vprašanja pa bi lahko rešili s civilnimi ukrepi na visoki ravni znotraj EU. Proces širitve EU je bil v zadnjih letih nekoliko zanemarjen in razmere v nekaterih državah, npr. v Bosni in Makedoniji, so se poslabšale. Za te države je eden redkih skupnih ciljev, ki ima tudi močno podporo med ljudmi, pridružitev EU. Z neizpolnitvijo tega cilja zgolj ustvarjamo nove probleme.

Solunska odločitev je bila edinstvena, sprejeta prvič v zgodovini EU. Na primer, ko govorimo o vzhodnem partnerstvu, situacija ni bila enaka. Njihova evropska perspektiva ni zagotovljena takoj po izpolnjevanju pogojev. Ta odločitev je bila sprejeta samo za Zahodni Balkan, kot neke vrste motivacija. Lahko pričakujejo boljše življenje, potrebne so zgolj reforme in uvedba evropskih standardov. Teoretično je pot zelo jasna, a je zaradi trenutnega stanja v EU vprašljiva.

EU se še vedno spopada z migrantsko krizo. Na kakšen način ta kriza vpliva na politično stanje v Sloveniji?

Do sedaj predvsem politično. Pravi učinek ni tako velik, saj je večina migrantov, ki so vstopili v državo poleti in jeseni 2015, samo prečkala državo. Nikoli niso želeli ostati v Sloveniji, želeli so le naprej v Avstrijo in Nemčijo. Strah so ustvarili posnetki in slike na televizijah in v časopisih, kjer je na tisoče ljudi prečkalo schengensko mejo brez pravil, brez varnostnega preverjanja. Težava je nastala predvsem zato, ker je to prehajanje trajalo več mesecev, in te slike so uspele ustvariti drugačno vzdušje tudi v Sloveniji. Ljudje se še vedno bojijo, da bi se to ponovilo, čeprav trenutno te nevarnosti ni. Vsakič, ko nekdo omeni migracije, med ljudmi vzbudi veliko zanimanje. To je postal veliko večji problem, kot bi bil, če bi gledali le na število prosilcev za azil. Med ljudmi še vedno vlada občutek strahu.

V Sloveniji je bilo, po tem ko smo v letu 2008 vstopili v schengensko območje, veliko praznovanje. Ljudje so bili zelo zadovoljni, tudi zato, ker je lahko del naših državljanov, ki živi v severni Italiji in na Koroškem, svoje sorodnike po novem obiskal brez mejnih kontrol. Veselili smo se tudi boljšega gospodarskega sodelovanja in dobre medsosedske politike. V tistem trenutku je bilo vse videti tako svetlo. Po sedmih letih pa so ljudje videli, da je bila to le iluzija. Gledali so gradnjo ograje na meji med Slovenijo in Avstrijo, nato pa še na meji med Slovenijo in Hrvaško. Tisti dober občutek, ki je prevzel Slovenijo, ko so padle meje, je izginil. Torej, posledice so veliko bolj resne, kot bi bile, če bi se ozirali le na številke.

Mislim, da je situacija podobna v celotni Evropi. Največji problem je spremenjena politična situacija, ki je bila ustvarjena, ampak ne zaradi števila beguncev in ne zaradi situacije same, temveč zaradi občutka ljudi, da smo ustvarili nekaj, ustvarili smo to prosto področje potovanj in tako naprej, in to zdaj izginja, velik zgodovinski dosežek evropske celine se razblinja. To vzdušje ustvarja različne politične posledice, ki ogrožajo temelje same Evropske unije.

Bi rekli, da se je odnos med Slovenijo in Avstrijo v zadnjem času spremenil zaradi kontrol na mejah?

Že pred začetkom migrantske krize, ki je imela za posledico zaprtje zahodno-balkanske poti, se je Evropa soočala z isto krizo, ko so nezakoniti priseljenci prišli prek Španije in prek Sredozemlja, a, ker je bilo to daleč od srednje Evrope, nikogar ni skrbelo. Toda, ko so ljudje začeli prihajati po balkanski poti, smo to začutili tudi mi. Najprej sta slovenska in avstrijska vlada zavrnili gradnjo ograje ali postavitev bodeče žice na meji. Tudi javno mnenje je bilo bolj ali manj proti temu, da se situacija začne spreminjati. No, zdaj ograje niso zgrajene ne le na schengenski meji ali na zunanjih mejah, temveč so vzpostavljene celo na mejah med schengenskimi članicami Evropske unije, in to ne more izboljšati medsebojnih odnosov. To je razumljiv ukrep za kratek čas, za določen čas. Ampak, če to postane realnost, potem lahko rečemo samo zbogom Evropi, ki jo poznamo.

Kakšen vpliv ima brexit na slovensko gospodarstvo?

Velika Britanija ni naša največja trgovinska partnerica v Evropski uniji. Toda slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, v veliki meri smo odvisni od izvoza, od carinske unije in odprtih meja ter skupnega trga. To je naš nacionalni interes. Med 70 odstotki izvoza je naša glavna partnerica Nemčija, nato sledijo Francija, Avstrija in Hrvaška. Toda Velika Britanija je pomembna za celotno Evropsko unijo, predstavlja 20 odstotkov evropskega gospodarstva. Vsi bomo čutili posledice brexita, tako Britanci kot drugod po Uniji. Nismo zaskrbljeni zgolj nad ekonomskimi posledicami, obstajajo tudi politične posledice. Pred tem smo poznali samo države, ki so želele vstopiti v Evropsko unijo, zdaj pa je država prvič glasovala, da zapusti Unijo. To, kar spremljamo, so najbolj zahtevne razmere v Evropski uniji po padcu Berlinskega zidu.

Ali menite, da bo imela nova ameriška administracija vpliv na odnose med ZDA in Slovenijo?

Seveda bo prišlo do sprememb v odnosih med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. ZDA so del Nata, tako da bomo čutili nekaj posledic. Toda zdaj sem veliko manj zaskrbljen zaradi dogajanj v ZDA, oni bodo sami rešili svoje težave. Veliko bolj sem zaskrbljen zaradi razmer v Evropi. Bil bi veliko bolj zadovoljen, če bi se evropski mediji več ukvarjali z našimi problemi kot ameriškimi.

Če pogledate na prve strani časopisa Financial Times ali drugod, boste videli samo gospoda Trumpa ali Obamo. To je glede na aktualno stanje v Evropi popolna neumnost, je popolnoma nepomembno. Američani bodo preživeli, ker so velik trg. Zgolj 14 odstotkov ameriškega gospodarstva doprinese izvoz, lahko rečemo skoraj nasprotno kot v Evropi, Sloveniji, Nemčiji in drugih izvozno usmerjenih gospodarstvih. Imamo tudi različne pristope k prosto trgovinskim sporazumom. To je naš interes, moramo se boriti za te prosto trgovinske sporazume in jih ponovno izpogajati.

Ampak najprej moramo rešiti naše težave znotraj Evropske unije. Če smo močni, se ni težko pogajati z močnimi državami. Če smo šibki, pa težava ni samo sodelovanje z ZDA. Rusija bo postala bolj resen problem in Bližnji vzhod bo postal veliko bolj nevarno območje. Tudi Afrika ima nerešena vprašanja. Torej, Evropska unija se mora s tem stanjem soočiti zelo resno, odgovorno, se vrniti nazaj k temeljem in postati močna. Tako da nas nihče, pa naj bo še tako močan in radikalen, ne bo mogel pretresti. Mislim, da je to, da se ukvarjamo s problemi drugih, popolnoma napačna strategija.

Torej menite, da nam ni treba skrbeti, ko predsednik Trump govori o destabilizaciji Evropske unije?
Obstaja ena stvar, ki je bila za ameriške elite že od začetka problematična, ni pomembno ali je šlo za demokrate ali republikance. To je evro. Ob uvedbi je namreč postalo jasno, da je prava konkurenca ameriški valuti, ameriškemu dolarju. Ta je bil namreč vse od sporazuma Bretton Woods iz leta 1944 praktično edina pomembna valuta na svetu. Kitajska in veliko drugih držav imajo ogromne rezerve v ameriških dolarjih. To je bil torej za gospodarstvo ZDA velik prestiž, zaradi tega so še vedno sposobni vzdrževati velike primanjkljaje. Del svetovnega gospodarstva je namreč financiral primanjkljaj v Združenih državah Amerike. Zato vidijo evro kot grožnjo temu monopolnemu položaju ameriške valute. Amerika je vedno napadala evro. To za evropske državljane ni bilo tako očitno, saj se evropski mediji s tem niso veliko ukvarjali. Vendar to ni novo stanje. In kot sem že dejal, ni predsednika, ali katere koli druge države zunaj Evropske unije, ki lahko uniči Evropsko unijo. Njen obstoj je odvisen od nas samih.

Stopnja brezposelnosti med mladimi v EU je 18,6 %, v Sloveniji 16,8 %. S kakšnimi ukrepi se lahko stopnjo brezposelnosti med mladimi v Sloveniji zmanjša?
Stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji je visoka, toda velik del mlade populacije z namenom študija ali iskanja zaposlitve odhaja v tujino. V tej državi ne najdejo službe in to je eden največjih problemov, s katerim se soočamo. Posebej, ker najbolj izobraženi, tisti, ki so najbolj pripravljeni prevzeti določena tveganja, zapuščajo državo in iščejo svojo srečo drugje. To je velika izguba.


Obstoječa vlada poskuša najti rešitve, a problema ni mogoče rešiti brez novih investicij, ki bodo ustvarile nova delovna mesta. Vemo, kakšno zdravilo deluje, odstraniti moramo ovire za podjetnike, znižati davke, ki so se dvignili med krizo, ko je Slovenija z visokim dvigom socialnih transferjev financirala tako imenovano socialno državo. Povečati moramo sredstva za raziskave in razvoj. Liberalizirati moramo trg dela, kar je prav tako problem. Delovna mesta zasedajo ljudje, ki imajo izpolnjene pogoje za upokojitev, obenem pa mladi, ki so bolj usposobljeni in pripravljeni, ne najdejo zaposlitve.

Na mizi je veliko ukrepov, a seveda ti ukrepi se imenujejo reforme in reforme niso priljubljene. Slovenija je eno leto pred volitvami, zato se bojim, da se do prihodnjih volitev ne bo nič zgodilo.

Kakšne nasvete imate za mlade v Sloveniji in EU za prihodnost?
Minulo soboto je imel podmladek naše stranke kongres. Imamo močno organizacijo, so precej aktivni, a v Sloveniji je aktiven le manjši del mlade populacije. Velika večina zgolj čaka na to, kar se bo zgodilo. Na kongresu sem jim dejal, naj nikoli ne pozabijo na solidarnost, naj pomagajo upokojenim, saj imamo solidarnosti pokojninski sistem. Doslej sem jim vedno govoril, skoraj zagotovo lahko pričakujete, da bo prihodnjih 25 let za vas boljših, kot je bilo preteklih 25 let za vaše starše. Vaša prihodnost je varna, saj smo člani Evropske unije in organizacije NATO. Toda minulo soboto se je prvič zgodilo, da tega nisem mogel ponoviti. Ni več nobenih garancij, da bo prihodnjih 25 let boljših za vas, kot je bilo preteklih 25 za vaše starše. Stvari, ki smo jih imeli za očitne in samoumevne v preteklih desetletjih, ni več. Morali se boste boriti, situacija se spreminja, je zahtevna, zato je tudi mlada generacija poklicana, da prispeva k rešitvi.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...