Janez Janša na javni tribuni z mednarodno udeležbo Migracije, terorizem, svoboda govora: “Evropska levica je tista, ki vidi migracije kot krepitev lastnega političnega telesa.”

Foto: sds.si

Na javni tribuni z mednarodno udeležbo na temo “Migracije, terorizem, svoboda govora”, ki je v ponedeljek ob 17. uri potekala v Dvorani Smelt, so sodelovali Janez Janša, predsednik SDS, Marjan Podobnik, predsednik SLS, Iván Calabuig, The Asimetric Group – Dunaj, Aleš Hojs, predsednik VSO, Yahya Cholil Staquf, generalni sekretar Nahdlatul Ulama, največje neodvisne islamske organizacije na svetu, ter Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja.

Povezovalec javne tribune na temo “Migracije, terorizem, svoboda govora” je bil Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO), ki je zbrane na začetku vljudno pozdravil in se jim zahvalil za njihovo prisotnost. Poudaril je, da se je Slovenija z migracijami in begunstvom srečala že v času svoje osamosvojitve, kjer smo se “Slovenci in naša država znašli kot odlični humanitarci”. Izpostavil je, da bo javna tribuna potekala na temo migracij in terorizma, saj je bila v času osamosvojitve Slovenije varnost ena ključnih in temeljnih vrednot, danes pa žal živimo v družbi s precej razrahljanimi vrednotami. “To, kar se dogaja danes v Evropi in po svetu, je zelo zaskrbljujoče,” je svoje misli v uvodnem delu strnil Hojs.

Vsi eminentni govorci so pozdravili navzoče v dvorani in poudarili, da je njihova prisotnost dokaz, da jim je mar za svojo varnost in varnost države, v kateri živijo, kar nekateri zelo radi pozabljajo in preslišijo.

Predsednik SDS Janez Janša je navzočim izpostavil problematiko muslimanov, saj “danes na svetu živi okoli milijarda šeststo muslimanov, in če verjamemo, da so nekateri problemi povezani z radikalnim islamom, kar je dejstvo, se je treba z islamom ukvarjat”. Dejal je, da je grožnja terorizma, o kateri se govori na javni tribuni, celo večja, kot si predstavljamo, vendar si Evropa pred tem zatiska oči. Spregovoril je o svobodi govora, ki je danes enako aktualna, kot je bila v Sloveniji pred 30 leti. Menil je, da so “vse tri teme javne tribune in njihova kombinacija tiste, s katerimi bomo soočeni v prihodnjih letih”.

Foto: sds.si

Yahya Cholil Staquf je v uvodu predstavil program organizacije. Dejal je, da dejstva, da Evropa sprejema begunce s problematičnih območij, se moramo zavedati in predvsem logično je, da o problemih, ki jih ti prinesejo s seboj, premislimo. “Premislite, kakšne probleme sprejemate v svojo domovino. Razumeti morate naravo problema. Gre za problem muslimanskih migracij in pri tem morate razumeti vlogo islama.” Organizacija, za katero dela, pomeni prebuditev oziroma oživitev muslimanskih vodij, muslimanskih filozofov. Ustanovljena je bila ob prelomnem dogodku, ko je nehala obstajati Otomanska Turčija z namenom, da se konstituira njihova skupnost. “Ustanovitelji organizacije so razvili naš časten model kulture in delovanja muslimanske skupnosti. Ponosen sem, da nam je uspelo razviti islam tako, da pomeni harmonijo v zelo heterogenem okolju. V Indoneziji smo imeli opravka z Islamsko državo iz Sirije že v 70-ih letih prejšnjega stoletja, vendar smo islamski ekstremizem premagali.” Povedal je, da se vse od ustanovitve Indonezije soočajo z izzivom, ki ga predstavljajo islamistične politične težnje. “Ne moreš zmagati, če se ne boriš. Mi smo zmagali in zmagujemo še vedno.”

Iván Calabuig je predstavil miselnost vojaškega teoretika Karla von Clauswitza, ki je menil, da ob divjanju vojne ne moreš zmagati, če nimaš treh elementov, in sicer sistematične filozofije, enotnosti ciljev in moralne premoči. Grožnje Islamske države vsebujejo vse tri elemente. “Prizadevati si moramo za uspešno integracijo ljudi v družbi.” Dejal je, da se je potrebno pri tipičnih teoretičnih vzrokih, kjer se analizira problem, bolj poglobiti. “Ni dovolj, če rečemo, da imamo težave in grožnje. Če si reven, to ni razlog, da boš ubijal ljudi, ali pa, če nasprotuješ določeni politični opciji. To je odziv skrajnežev.” Meni, da gre Evropska unija v smer, ki pomeni, da se bo pristop vendarle nekoliko spremenil in ravno Janez Janša uteleša ta pristop, kakor tudi druge stranke iz iste politične družine. Perne je sprva predstavil genezo Islamske države, nato pa izpostavil, da so izvajalci terorističnih akcij zelo različni, vzporednico pa vsekakor lahko najdemo pri priseljencih druge generacije, ki so bili vpleteni v neke oblike kriminala in so se radikalizirali v zaporih. “Islamske skupnosti bi se morale same lotiti problema radikalizacije.” Meni, da morajo evropski varnostni sistemi postati še učinkovitejši in da lahko Evropa množične migracije prenese zgolj do neke meje. Zaključil je, da je potrebno “težave migracij reševati v državah izvora”. “Marakeška deklaracija gre v napačno smer. Prava smer je odprava vzrokov migracij.”

V nadaljevanju javne tribune je spregovoril tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je dejal, da se današnja javna tribuna dotika perečih tem, o katerih je potrebno spregovoriti, čeprav nekateri mislijo, da o njih ne bi smeli govoriti. “V nekih trenutkih so nekatere teme ključne in zanje je potrebno najti odgovor.” Svoje misli je strnil, da mora biti meja za nezakonite migrante neprodušno zaprta, kajti če bi Slovenija tako pristopala, se v Kolpi ljudje ne bi utapljali.

Janez Janša je govoril o temeljnem problemu Evrope, to je nezagotavljanju varnosti svojim prebivalcem. V Afriki so nedavno tega nekateri voditelji izpostavili in spoznali, da državam ne bo bolje, če bodo odprte meje, temveč “naj Evropa k razvitosti pomaga tako, da bodo lahko te države prodajale na evropskem trgu”. Dejal je, da ni dokazov, da bi iz legalnih migracij rasla velika nevarnost terorizma, je pa dokazano obratno. Nelegalne migracije so tiste, kjer proti volji gostiteljice države stopiš na njeno ozemlje in zahtevaš vse več pravic. “Marakeška deklaracija je zavajajoča, kajti problema migracij ni osvetlila, temveč se problem zamegljuje.” Poudaril je, da sta mednarodna gosta predstavila sliko, kjer je problem globlji, kot se prikazuje, saj gre za ideologijo in potrebo po reformi islama. “Evropska levica pa je tista, ki vidi migracije kot krepitev lastnega političnega telesa.” V nadaljevanju je povedal, da tisti, ki “ne vidijo problemov z radikalizacijo, tiščijo glavo v pesek in ne vidijo problemov”. Meni, da so mnogi rešitve že našli.

Ob koncu govorov gostov je v dvorani potekala razprava, v kateri so obiskovalci javne tribune gostom postavljali vprašanja. Veliko vprašanj se je nanašalo na vprašanja varnosti, svobode govora in terorizma.

J. G.