“V Sloveniji, v slovenski politiki sta dva svetova,” je v intervjuju z Rosvito Pesek pojasnil predsednik vlade Janez Janša, s čimer je pojasnil zakaj slovenska osamosvojitev ni nikoli popolnoma uspela. Intervju je potekal pred kočo Jezero, kjer je izobešena tabla slovenske osamosvojitve, prav tam pa so se v ožji sestavi postavljali temelji slovenske samostojnosti. V pogovoru sta se dotaknila tematike, o času ko je vstopil v politiko, kako je potekala vojna za Slovenijo in kako na situacijo gleda danes, ko vztraja v politiki.
Janez Janša, takrat diplomirani obramboslovec, je pred 30 leti vstopil v politiko, po procesu četverice JBTZ. Minister je postal v resorju, kjer je bil šest oziroma sedem let prej pripravnik. Kjer so me metali iz partije, disciplinirali, vrgli iz službe. In sam sem postal šef tistim, ki so me pravzaprav šikanirali,” je obrazložil Janša takratno situacijo. Veliki večini, ki je bila takrat zaposlena na sekretariatu, je povedal da se ne ločijo po politični liniji. Zgolj po tem, kdo je bil za Slovenijo in kdo proti. Večina je vseeno predano delala, ne glede na to, da so prej pripadali nasprotni politični struji.
Njegovega imenovanja ni bil vesel nihče, razen tistih, ki so bili v Demosu, medtem ko je opozicija nasprotovala njegovi izvolitvi. Izvolitev Janeza Janše za republiškega sekretarja so videli kot grožnjo JLA. “Tako imenovana opozicija je bila poražena na volitvah. Njen program je bil še vedno socializem in Jugoslavija. Demos je zmagal s programom suverene Slovenije, se pravi s programom nečesa, kar je bilo zapisano v Majniški deklaraciji. In vse, kar je njih odmikalo od svojega volilnega cilja, čeprav so izgubili, je bila v tistem času zanje grožnja”, je dejal.
Jugoslovanska vojska po njegovem ni bila pripravljena na to, da bo Slovenija vztrajala pri svoji odločitvi za samostojnost.“To, da smo se uprli, in to zelo odločno, je bilo zanje veliko presenečenje in ta dejavnik presenečenja je bistveno pripomogel k naši zmagi,” je povedal Janša o situaciji, ki se je odvijala v času vojne za Slovenijo. Jugoslovanska vojska takrat ni verjela, da bomo Slovenci dejansko premogli toliko poguma, da se bomo uprli z oboroženim odporom. “Da bo to, kar smo napovedali ali sprejeli na plebiscitu, zgolj neka operetna zadeva,” je še povzel njihova takratna mišljenja.
Slovenija je ravnala taktično in ni izzivala jugoslovanskih sil
Takratno ministrstvo za obrambo je ravnalo taktično in ni želela izzivati jugoslovanske obrambe. “Slovenija je dogovorno, tako je bilo veliko soglasje – pri nekaterih iz taktičnih razlogov, pri nekaterih verjetno iz kakšnih drugih – vztrajala, da smo vse delali v skladu s takratnim formalnim okvirom,” je poudaril Janša. V nasprotju s Slovenijo je Hrvaška ustanavljala narodne garde, ki je bila poteza s katero je izzivala. “Nismo hoteli povleči nobene poteze, ki bi navzven provocirala, navznoter pa ne bi dala nič,” je še dodal.
Prvi znak, da bi v vojni za Slovenijo lahko dobili bitko z jugoslovansko armado je bilo zavzetje skladišča Strmec pri Borovnici, tretji ali četrti dan vojne. “Ko je izvidniški vod Krkovičeve brigade – in to brez žrtev, samo en ranjen je bil – zavzel to skladišče, ne da bi enote jugoslovanske armade, ki so bile na Vrhniki in so bile tako rekoč najmočnejše v celotni državi, za to vedele, sem vedel, da nam bo uspelo,” je obrazložil Janša. V skladišču je bilo veliko orožja, ki ga je jugoslovanska armada ukradla teritorialni obrambi, zloženo po enotah.
Slovenija takrat ni imela stalne vojske, ampak le rezerviste
Slovenci takrat nismo imeli stalne vojske, ampak le rezerviste. Prišla je vojna, rezervisti pa so bili vpoklicani, kar je bilo psihološko nekaj najtežjega. Pri psihološki pripravljenosti v vojni pa gre pravzaprav za dve stvari: Prva je pripravljenost za boj, drugo pa je realno stanje, kjer imaš v roki puško ali slabo orožje, medtem ko se moraš sam boriti s tanki ali pa oklepniki, ki imajo ognjeno moč.
“Ko so padli prvi helikopterji, ko so bili prvi tanki zadeti, je bila ta psihološka ovira prebita, ampak kljub temu smo še vedno imeli v rokah – v primerjavi z jugoslovansko armado, ki je imela tukaj 500 tankov in drugih oklepnih vozil – tako rekoč pet odstotkov te moči. Ko je bilo to skladišče zavzeto, je bilo v njem več orožja, kot so ga vse partizanske enote v štirih letih 2. svetovne vojne zaplenile kateremu koli okupatorju,” je pojasnil Janša. Moč vojske pa je vseeno dejansko v glavah ljudi, saj je še obrazložil: “Orožje je tudi potrebno, ampak nobeno orožje ti ne pomaga, če ne veš, za kaj se boriš,” je obrazložil in pove, da dandanašnja vojska nima prave motivacije, zaradi nizkih plač in slabe opremljenosti.
.@JJansaSDS: "Slovensko vojsko potrebujemo, ker nikoli ne vemo, kaj se bo jutri zgodilo. Potrebujemo jo motivirano in dobro opremljeno, skladno z našimi možnostmi. Slovenija je za JLA, ki nas je kasneje napadla, večino let, dala več na leto, kot damo za lastno obrambo sedaj." pic.twitter.com/p612wpnZco
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 31, 2020
V Gotenici, ki je bila najbolj varovano vojaško območje in podzemno zaklonišče so našli tisto, kar se ne da skriti in zakuriti. “Mislim pa, da veliko stvari sploh nismo našli, da sta potem splet dogodkov in sama vojna preprečila, da bi komisija, ki je bila takrat ustanovljena, zadeve odprla do konca,” je pojasnil Janša. Kasneje je bilo področje še vedno vir govoric, kjer so ljudje poudarjali, kaj vse niti niso našli.
Poti nazaj v Jugoslavijo več ni bilo, ko je zadnji vojak jugoslovanske armade zapustil naše ozemlje
“Konec je bil, ko je zadnji vojak jugoslovanske armade vsaj formalno zapustil naše ozemlje, pa še potem so delali načrte, kako bi se vrnili,” je svoje spomine razkril prvi obrambni minister. Potem ko je zadnji vojak odšel, je bilo vprašanje časa kdaj bomo mednarodno priznani. “Takrat smo bili suvereni, razpolagali smo s svojim ozemljem. Bili smo gospodarji na svoji zemlji in zgodilo se je po pričakovanju,” je še izpostavil. Jasno pa je bilo, da se bomo po njegovem tudi obdržali, ker smo bili Slovenci edinkrat v zgodovini enotni in smo v plebiscitu dejansko uresničili željo po samostojni državi.
Za vstop (v politiko) se nisem odločil jaz, ampak so se odločili tisti, ki so naročili agentoma UDBE Frumnu in Isajloviću, da me aretirata. Takrat sem vstopil v slovensko politiko na način, da je bilo to nepovratno. pic.twitter.com/tJpUeXyd2h
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 31, 2020
“Za vstop v slovensko politiko se nisem odločil jaz. Odločili so se tisti, ki so agentoma Udbe Frumnu in Isajloviću naročili, da me aretirajo. Takrat sem vstopil v slovensko politiko. Na način, da je bilo to nepovratno,” je odgovoril Janša na vprašanje o tem, ali mu je žal, da je vstopil v politiko in da ni želel obupati. “Vsak človek lahko kadar koli vrže puško v koruzo, če se za to odloči. Jaz pač nisem iz te kategorije,” je še pojasnil svojo vztrajnost.
O medsebojni ločnici s Kučanom pove, da gre dejansko za refleksijo ločnice v slovenski politiki v zadnjih desetletjih. “Ni ločnica med Kučanom in Janezom Janšo. To je ločnica med tistimi, ki jim je bila slovenska osamosvojitev intimna opcija, in med tistimi, ki jim slovenska osamosvojitev ni bila intimna opcija,” je še pojasnil. Kot pravi, spopad med intimno opcijo, pozneje za interpelacijo, pa se vleče še danes. “V Sloveniji, v slovenski politiki sta dva svetova,” je še pojasnil. Medtem ko je bil narod enoten, je politika ostajala deljena, zato po njegovem mnenju slovenska osamosvojitev ni nikoli popolnoma uspela.
Sara Kovač