Vse bolj, kot se približuje turistična sezona, vse večji so zastoji na slovenskih cestah. Še posebej kaotično je v prestolnici, kjer vlada pravcati prometni kaos. Ljubljanski župan Zoran Janković je prepričan, da bo omenjeni kaos v Ljubljani in Sloveniji še trajal. Po njegovih besedah se v Ljubljani v tem trenutku prenavlja več cest, v načrtu pa je tudi prenova preko 100 cest. A glede na to, da so zastoji obstajali že pred prenovami cest, postaja očitno, da ureditev prometa Jankoviću kot enemu najboljših managerjev nikakor ne gre od rok. Brez idej, kako postopati na avtocestah po državi, je kot kaže tudi vlada.
Po tem, ko se je v nedeljo poročalo o več kot 14-kilometrskem zastoju v smeri Kopra, je v ponedeljek obstal tudi promet na ljubljanski obvoznici, v času, ko so ljudje odhajali v službo. Številni so zgolj za vožnjo skozi krožišče Tomačevo potrebovali več kot eno uro. Pojavljati so se začeli izgovori, da je temu tako tudi na račun deževnih razmer in pa gradbenih del na severni ljubljanski obvoznici, ki bodo trajali tekom celotne turistične sezone, predvidoma do novembra. Zastojem pa tudi v času drugih vremenskih pogojev ni videti konca. Kaotično je bilo tudi v četrtek. Na štajerski, primorski (od Unca proti Ljubljani) in gorenjski avtocesti (med Vodicami in Ljubljano) je bilo namreč mogoče tudi v luči praznika v tujini zabeležiti daljše zastoje, ravno tako pa tudi na severni ljubljanski obvoznici od Tomačevega proti Zadobrovi.
❗️⚠️Napovedi o povečanem prometu skozi Slovenijo zaradi praznika v tujini se uresničujejo.
Nastajajo daljši zastoji, največ od Šentilja proti Dragučovi, zamuda več kot 1 uro.
Zastoji so tudi iz vseh smeri na cestah proti Ljubljani. Več na https://t.co/KaHWHL0sbD ali 📲 Promet+. pic.twitter.com/Qnmpw1qaKj
— Promet.si (@promet_si) June 8, 2023
Janković rešitev vidi v “car sharingu”
Župan Zoran Janković je v odzivu na ponedeljkov kaotični zastoj v Tomačevem dejal, da sicer odlično sodelujejo z Darsom. Prometnemu kaosu pa po njegovih besedah še ne bo videti konca, saj bodo dela v prihodnje izvajali tudi na Tržaški cesti, na večini stranskih cest, ki vodijo nanjo, “na delu Zaloške ceste med gostilno Jurman in trgovino Spar ter na Litijski cesti med Hruševsko cesto in Kajuhovo ulico”. Prav tako je župan napovedal prenovo Linhartove, Masarykove, Vilharjeve ceste, trga OF in razširitev podvoza pod železniško progo pri Orto baru.
V kratkem pravi, da ni za pričakovati izboljšanja stanja na cestah. “Računamo, da poleti vsaj Ljubljančanov ne bo toliko, ker bodo na počitnicah, tako da bomo ta čas izkoristili,” pravi Janković in dodaja, da je “dejstvo, da nas prometni kaos še čaka”. Župan je prepričan, da bi bilo potrebno spremeniti miselnost z uporabo “car-sharinga”. Vse, ki se v “Ljubljano vozijo sami, poziva, naj se dogovorijo z drugimi in se pripeljejo skupaj”.
Kolapsi so po mnenju gradbenika, profesorja in publicista dr. Žige Turka orodje prometne politike. “Ljudje bi morali imeti službe največ 15 min peš hoje stran. Pa seveda tudi vrtec, šolo, glasbeno, trgovino … Je pa vse skupaj tudi posledica povsem neambicioznega urbanizma zadnjih cca. 50 let”, je izpostavil preko Twitterja in dodal, da so si tedaj nazadnje upali kakšno cesto razširiti.
Kažejo se rezultati “obnavljanja” cest in križišč po Ljubljani, ko so prav vsakič vsaj detajle naredili tako, da se je zmanjšala pretočnost. https://t.co/tOe2CvgkRY
— Žiga Turk (@ZigaTurk) June 6, 2023
Stroka ponuja rešitve, vlada bi vas posadila na avtobus in kolo
“Težko je na hitro reševati nekaj, kar smo zavestno zanemarjali petnajst let,” je za Dnevnik okrog zastojev povedal gradbeni inženir Metod Di Batista in dodal, bi po njegovo morali “z učinkovitim vodenjem projektov hitro dodati tretje pasove na najbolj problematičnih avtocestnih odsekih“. Prepričan je, da je to mogoče izvesti v primeru, če obstajajo ekipe, ki so sposobne, strokovne in izkušene. Direktor projektov v službi za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu Zvonko Zavasnik pa je izpostavil, da imajo v Darsu načrt za širitev vpadnic v prestolnico, a da se zadeva upočasnjuje v luči pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. Spomnil je, da država vlaga sredstva v modernizacijo železniškega sistema, ki bo po njegovo prevzel del prometa iz avtocest. “Ukrepi, ki so v neposredni ingerenci Darsa in so povezani z upravljanjem prometa, so bili po našem mnenju začeti pravočasno. Reševanje prometnega sistema kot celote pa ni v naši pristojnosti. Prometa je iz dneva v dan več, zato je treba iskati rešitve na vseh področjih.”
Medtem ko se v nekaterih državah, kot so Italija, Nemčija in Avstrija vlaga v širitve štiripasovnih avtocest v šestpasovne, kar seveda tudi pomembno pripomore k večji pretočnosti prometa, smo pri nas še resnično daleč od tega. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer pravijo, da se zavedajo, da “predpogoj za učinkovito delovanje prometnega sistema še vedno ostaja izgradnja ustrezne infrastrukture“. “Zgolj spodbujanje tako imenovanih mehkih ukrepov trajnostne mobilnosti ne more biti dovolj učinkovita rešitev za vzpostavitev sodobnega prometnega sistema,” so poudarili in med drugim opozorili, da so relativno omejena finančna sredstva za izvedbo infrastrukturnih projektov.
Vlada brez kakršnih koli idej, kaj narediti na slovenskih cestah
Okrog rešitev za reševanje prometnih zamaškov v prestolnici in celotni Sloveniji kot taki smo se odločili povprašati gradbenega inženirja in nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je uvodoma spomnil, da so v stranki SDS glede prometnih zamaškov že precej stvari predlagali. Zadnja pobuda je namreč šla v to smer, da bi omogočili tranzitnemu prometu pot čez Slovenijo s cenejšimi tarifami vinjet kot tudi cenejšimi tarifami, ki jih plačuje kamionski promet, da bi se lahko ti vozili ponoči. Pravi, da so bili takoj priča par tako neumnim izpadom, s katerim je denimo postregla Agencija za varnost v prometu, češ da je vožnja ponoči nevarna. “Sam se sprašujem, kdaj v zadnjih 20-ih letih so pozvali Slovence, naj se z vikenda na morju ne vračajo ponoči, ker je to nevarno. Popolno sprenevedanje in seveda pihanje v rog z aktualno vlado, ki je brez kakršnih koli idej, kaj narediti na slovenskih cestah.”
Drug pomemben prispevek, zakaj je takšen kolaps na avtocestah, je po besedah Hojsa nedvomno v ukinitvi Avtocestne policije. “Tisti, ki se več vozijo po avtocestah, lahko vidijo, da pravzaprav policije na avtocestah več ni. Mi smo vzpostavili posebno enoto, ki bi bila zgolj na avtocestah. Ne gre zgolj za nadzor, kaj ljudje počnejo na avtocestah, torej za preprečevanje kriminalitete, ampak bi ti, če bi bilo to potrebno, pomagali pri boljši pretočnosti prometa.” Poudarja, da imajo še kar nekaj predlogov, ki jih v tem trenutku še ne razkrivajo, ker se mu zdi, da se iz vsakega njihovega predloga zgolj posmehujejo. “Bomo videli, kako bo z uvedbo nočne tarife. Gospa ministrica je celo v eni izmed svojih prvih izjav povedala, da je to dober predlog, celo več, rekla je, da bi se lahko še bolj razparcelirali plačevanje cestnine po različnih urah glede na obremenitve,” je spomnil in dodal: “Sicer pa naj se ljudje do takrat, ko ne naredijo nič in ko se rogajo našim predlogom in stojijo v avtocestnih zastojih, spomnijo na znano predvolilno geslo: plešemo.”
Janković in vse leve vlade so forsirale centralizacijo
Kar se tiče Ljubljane, je izpostavil problematiko centralizacije, ki je ni forsiral samo Zoran Janković, ampak tudi vse leve vlade v svojih mandatih. Vse je torej skoncentrirano v Ljubljani. Desne vlade so bile po njegovih besedah v glavnem tiste, ki so prispevale k decentralizaciji, da se torej del ministrstev, uprav državnih ali drugih javnih podjetij, agencij preseli izven Ljubljane, kar pa bi lahko močno pripomoglo k temu, da bi se razbremenil naval osebnih avtomobilov tistih, ki v Ljubljano vsakodnevno prihajajo na delo. “Nič od tega ni bilo narejeno.” Druga stvar, ki je po njegovo zelo pomembna, je Jankovićeva denarnica. “Večkrat sem že povedal, da več kot je gradbenih del v Ljubljani, bolj je polna denarnica za njega in njegovo družino. To seveda pomeni, da je globoko zainteresiran, da se čim več stvari v Ljubljani naredi. Iz tega razloga so razumljivi arogantni odgovori uporabljajte ‘car sharing’,” je izpostavil in dodal, da ga ta izjava spominja na izjavo zdajšnjega notranjega ministra, ki je rekel, da se pred migranti zaščitimo tako, da zaklepamo vrata.
Hojs še poudarja, da je Ljubljana preobremenjena. Ideja Jankovića z garažno hišo pod tržnico je po njegovih besedah samo dodaten pritisk vseh tistih, ki bi se radi pripeljali prav do zadnje točke v centru Ljubljane. “Torej, spet gre za enega od zgrešenih projektov,” je bil kritičen in dodal, da bi bila potrebna neka hitra povezava s parkirišči, ki so na obrobju mesta in pa centrom mesta. “Sam ne verjamem, da bi bil Janković sposoben kaj takega narediti,” poudarja, ravno tako pa ne verjame v znanje njegove ekipe. “Seveda je razumljivo, da ljudje svojih vozil ne puščajo 15, 16 kilometrov izven centra Ljubljane, torej na obrobju, če je pa pravzaprav čisto vseeno, ali se peljejo z javnim prevoznim sredstvom ali svojim avtomobilom, porabijo namreč enak čas do končne destinacije.” Za konec pa je spomnil tudi na smiselnost nedavnega predloga podmladka SDS, ki je predlagal zastonj prevoz za vse dijake in študente po celotni Sloveniji, ker se s tem zmanjša tudi število vozil, ki jih uporablja mlajša generacija. “To bi prispevalo, da bi študentje v večji meri uporabljali tako medmestni, kot primestni in mestni avtobus.”
Ana Horvat