Čeprav je po četrtkovi odločitvi Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Slovenija dobila več kot dve tretjini Piranskega zaliva, pa lahko mirno zapišemo, da je slovenska diplomacija velika poraženka arbitražnega sporazuma, saj je izgubila dva najpomembnejša mejna spora – na kopnem in na morju. Že v torek nas je evropski poslanec dr. Milan Zver opozoril, da je na kopenski meji za Slovenijo ključen Trdinov vrh, nad katerim je v času slovenske osamosvojitve vojska prevzela kontrolo od jugoslovanske armade in hkrati kasneje pomagala tudi Hrvaški v njenem boju za neodvisnost, zlasti z informacijami. Ko je kasneje Trdinov vrh postal problem kot nerešena mejna točka in ga je levica želela Hrvaški podariti, je Slovenija tam k sreči okrepila vojaško enoto, da se to ni zgodilo. Toda Sveta Gera, kot pravijo Hrvati, po odločitvi sodišča zdaj pripada naši južni sosedi. Še precej bolj ključnega pomena za Slovenijo pa je bilo vprašanje stika z mednarodnimi vodami, a neposrednega stika, ki ga je predvideval sporazum Drnovšek – Račan, nismo dobili.
Slovenija je namreč dobila “zgolj” služnostno pravico dostopa do odprtega morja čez hrvaške teritorialne vode, na katerih Hrvaška uveljavlja svoje zakone. To pa je natanko tisto, česar se je bala desnica in kar je napovedal Janez Janša, ko je nasprotoval Pahorjevemu arbitražnemu sporazumu. Vseeno rešitev za Slovenijo še obstaja – vlada namreč tako ali tako ne bi smela implementirati odločitve arbitražnega sodišča, saj je Državni zbor RS pred časom sprejel sklep, po katerem je naloga sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja RS z odprtim morjem, torej ohranitev pravice RS do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve, 25. junija leta 1991.
V sklepu Državnega zbora RS z dne 4. februarja leta 2013, ki ga objavljamo spodaj, je jasno zapisano, da bo Republika Slovenija kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja RS z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa RS, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča).
Naj spomnimo. Janez Janša je bil po sklenjenem sporazumu med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor – da se slovensko–hrvaška meja določi prek arbitraže – kritičen do levega vladnega trojčka, ki je zavrgel pogajanja iz časa prve Janševe vlade, ki so potekala med komisijama pod vodstvom Mihe Pogačnika in Davorina Rudolfa. Desnica se je zavzemala za rešitev po vzoru sporazuma Drnovšek – Račan (Hrvaška ga ni ratificirala), Janša pa je opozarjal, da bi arbitraža Sloveniji odnesla stik z odprtim morjem. Predsednik Slovenske demokratske stranke je med drugim poudarjal, da bi arbitražni sporazum ogrozil status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu. Janša je izpostavil, da takšen sporazum ogroža teritorialno povezavo z mednarodnimi vodami Sredozemlja.
Nesluzbeno iz @HDZ001 :"Ovo je bolje od sporaz. Račan-Drnovšek,SLO dobila manje Pirana nego 2001.,manje na kopnu,bez otvorenog mora" #n1info
— Natasa Bozic (@Najtasa) June 29, 2017
L. S.