fbpx

[Javnomnenjska anketa] Skoraj dve tretjini vprašanih podpirata zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini

Foto: Pixabay

Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini predvideva razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave za tisoč evrov vsako leto do leta 2025. Sprejetju tega zakona, s katerim bi se povečala splošna olajšava,  sta po rezultatih Parsifalove raziskave javnega mnenja, ki je potekala telefonsko med 10. in 13. januarjem 2022, naklonjeni skoraj dve tretjini vprašanih.

“Vlada predlaga sprejem zakona o dohodnini. S sprejetjem tega zakona bi se povečala splošna olajšava, s čimer bi se po eni strani povečale plače vsem zaposlenim, po drugi strani pa bi se znižali prihodki državnega proračuna. Ali podpirate sprejem zakona?” se je glasilo vprašanje v zadnji raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal.

Da zakon o dohodnini podpirajo, je odgovorilo 58,4 odstotka vprašanih. 24,7 odstotka vprašanih novega zakona o dohodnini ne podpira, medtem ko 16,9 odstotka vprašanih ne ve, ali omenjeni zakon podpirajo ali ne. S sprejetjem novega predloga zakona o dohodnini bi se obremenitev dela znižala, zaradi česar bi se povečale plače zaposlenih.

Rezultati ankete agencije Parsifal (Vir: Parsifal)

Vlada obljublja, da bo s sprejetim zakonom o dohodnini slovensko gospodarstvo produktivnejše, pomagalo pa naj bi tudi pri zmanjšanju brezposelnosti in obsegu sive ekonomije. Delavkam in delavcem v Sloveniji bodo omogočili višje plače in pridobili nove vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih. Vse to in še več se bo zgodilo, ne na račun dodatnega obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.

Ključne prednosti novega zakona o dohodnini so:

  • S predlaganimi spremembami bomo okrepili konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
  • Splošna olajšava se s 3500 evrov postopoma zvišuje na 7500 evrov, kar pomeni višje plače.
  • Z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela se zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. To je pri visoko izobraženem kadru posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva v tujino. Reševanje težav delovnih migrantov.
  • S predlogom novele podjetja pridobijo dodatne vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
  • Ponovno usklajevanje olajšav in lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin.
  • Razbremenili bomo tudi dohodke iz kapitala. Znižali bomo stopnjo dohodnine od dohodkov iz kapitala in stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
  • Oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov in od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine.
  • Uvedba nove olajšave: Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 evrov letno.
  • Uvedba seniorske olajšave: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let.
  • Ukinja se bonitete za uporabo električnega motornega vozila za zasebne namene.
  • Z novo olajšavo se spodbuja vlaganje v zeleni in digitalni prehod.
  • Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročni pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva, ki ga bomo spodbudili k dodatnemu investiranju.
  • Uvaja se nevtralni davčni status plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnega zavezanca, plačanih s strani države/lokalne skupnosti.

V prid zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini so se izrekle tudi Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenija, Orbtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Proti zakonu je tako kot vedno opozicija, ki jih je začelo skrbeti za stanje javne blagajne. Bojijo se, da ljudje brez njihove pomoči ne bodo mogli sami primerno upravljati z viškom denarja, ki jim bo ostal.

SDS predstavil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini že leta 2019
Za ta zakon so si v SDS sicer prizadevali že več let. Največja parlamentarna stranka je že leta 2019 – takrat še kot opozicija – vložila predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini v parlamentarni postopek, katerega namen je bil zaposlenim v Sloveniji zagotoviti višje neto plače z zmanjšanjem obdavčitve. “Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije. Predlagani zakon pa bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je s sprejetjem novele zakona o minimalni plači ta dvignila in da bodo z dvigom minimalne plače pridobili delavci ne pa zgolj država,” so že pred leti izpostavljali v SDS.

Osnovni demografski podatki o anketi 
V raziskavo, ki je bila opravljena med 10. in 13. januarjem 2022 prek telefona, je bilo zajetih 725 anketirancev, od tega 49,4 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 53,7 leta, standardni odklon pa 15,1 leta. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (46,5 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (37,2 odstotka) in najmanj najmlajša starostna skupina (16,4 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,1 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,3 odstotka), 21,4 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 20,2 odstotka anketirancev dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,1 odstotka), sledi mesto (28,1 odstotka) in manjši kraj (16,8 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,5 odstotka), sledita podravska (15,8 odstotka) in savinjska (12,4 odstotka) regija.

Sara Kovač