[Javnomnenjska anketa] Več kot 73 odstotkov vprašanih meni, da bi morali kršitelje ukrepov za zajezitev covid-19 kaznovati!

Foto: STA

Poleg neodgovornega obnašanja nekaterih posameznikov, ki se iz dneva v dan obnašajo neodgovorno, lahko iz petka v petek opazujemo, kako se sredi Ljubljane zbirajo protivladni protestniki, čeprav je množično zbiranje na račun naraščanja števila okužb z novim koronavirusom prepovedano. Glede na to, da nič drugače ni bilo niti ta petek, se marsikdo vpraša, kako je mogoče, da se imajo nekateri za tako prvorazredne, da si drznejo obnašati tako neodgovorno in s tem ogrožati javno zdravje. Sodeč po rezultatih javnomnenjske ankete, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, večina ljudi le ne deli mnenja predstavnikov neodgovorne manjšine, ki meni, da se lahko ukrepi, ki so namenjeni v dobro družbe, kršijo.

Na vprašanje ali bi morali dosledno kaznovati vse tiste, ki kršijo predpise za omejevanje širjenja covid-19, je skoraj polovica (47,0 odstotkov) anketirancev mnenja, da bi morali dosledno kaznovati vse, ki kršijo predpise za omejevanje širjenja covid-19. Da bi morali kaznovati vse, vendar z nekaterimi izjemami meni 26,1 odstotka vprašanih, le 24,7 odstotka vprašanih pa je mnenja, da jih ni potrebno kaznovati.

Vir: Parsifal

Doslednemu kaznovanju so bolj naklonjene ženske
Na podlagi spola so ženske (52,2 odstotka vprašanih) tiste, ki v večji meri podpirajo stališče, da bi bilo potrebno kršitelje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa dosledno kaznovati. 41,8 odstotka moških je namreč takšnih, ki menijo, da je dosledno kaznovanje v primeru kršitev nujno. V primerjavi z ženskami pa je večji delež tistih moških (31,3 odstotka), ki menijo, da bi bilo potrebno kršitelje kaznovati, a z nekaj izjemami. Starostna populacija 55 in več je tista, ki prevladuje v stališču, da bi bilo potrebno kršitelje dosledno kaznovati, najmanj naklonjeni doslednemu kaznovanju so v najmlajši starostni populaciji 18-34 let. Na podlagi izobrazbe so najbolj naklonjeni doslednemu kaznovanju tisti, ki imajo osnovno izobrazbo ali manj (65,6 odstotka vprašanih). Sledijo pa jim tisti s poklicno in srednjo izobrazbo. Najmanj so kaznovanju naklonjeni tisti, ki imajo višjo, visoko izobrazbo ali več.

Vir: Parsifal

Zaradi nespoštovanja ukrepov nekaterih posameznikov so po besedah infektologa in specialista intenzivne medicine dr. Tomaža Vovka razmere zelo grozne. Standard na intenzivnem oddelku je 1,7 bolnik na zdravnika, trenutno pa so te številke bistveno višje, višje od kadarkoli, še nikoli ni bilo tako hudih obremenitev, je dejal. Enako velja tudi za medicinske sestre, ne le za zdravnike. “Niso pomembne le številke, tukaj so zgodbe. Prihajajo ljudje, ki so zelo bolni.” Glede na to, da smo v četrtek zabeležili rekordno število okužb- 834, 242 oseb pa je bilo hospitaliziranih, je na vsakem posamezniku, da se zamisli nad svojim početjem in upošteva ukrepe stroke za zajezitev novega koronavirusa. Namreč vsak lahko sam naredi največ za svoje zdravje in za zdravje svojih najbližjih. Ukrepi bodo namreč prijeli šele takrat, ko bomo dojeli, da lahko le skupaj obrnemo krivuljo naraščanja navzdol.

Metodološki vzorec raziskave

Telefonsko javnomnenjsko raziskavo je za Nova24TV med 6. in 8. oktobrom izvedla agencija Parsifal SC. V raziskavo je bilo zajetih 808 anketirancev, od tega 50,5 odstotka žensk. Povprečna starost anketirancev je znašala 52 let, standardni odklon pa je znašal 17,1 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (41,8 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (35,9 odstotka), najmanj pa je bila zastopana najmlajša starostna skupina (22,3 odstotka). Največ anketirancev je dokončalo srednjo šolo (31,6 odstotka), sledijo pa tisti z dokončano visoko ali višjo izobrazbo in več (25,3 odstotka). 23,3 odstotka vprašanih ima poklicno šolo, 19,8 odstotka vprašanih pa dokončano osnovno šolo ali manj. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (51,4 odstotka), iz mesta jih je 31,4 odstotka, iz manjšega kraja pa 17,3 odstotka. Po regijski razporeditvi, jih je največ iz osrednjeslovenske regije (26,4 odstotka), sledita pa podravska in savinjska regija.

Nina Žoher