Vsak dan znova ilegalno prečka slovensko mejo na desetine migrantov, za katere ima država pripravljeno streho nad glavo, tople postelje in bogate žepnine. To, česar nimajo niti vsi državljani Slovenije. Ni čudno, da je 50 tisočim migrantom, ki so na poti v Slovenijo, ciljna država ravno naša dežela, če pa jih stimuliramo z lagodnim življenjem, neposredno pa tudi Evropska unija z migrantskimi kvotami, po katerih mora vsaka država članica sprejeti določeno število migrantov. So pa zadnji podatki javnomnenjske ankete, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, pokazali, da se je podpora tem kvotam bistveno znižala, saj si državljanke in državljani Slovenije ne želimo na dnevni bazi poročanja o posilstvih, ekstremnežih, ki se s tovornjaki zaletavajo v ljudi, in eksplozijah, čeprav se levičarski mediji poročanju o tem, kar se že vsakodnevno dogaja v drugih državah, že zdaj izogibajo. O tem smo povprašali tudi ekonomista Bernarda Brščiča, ki meni, da je še vedno zaskrbljujoč podatek o deležu tistih, ki kvote podpirajo in se po njegovih besedah še ne zavedajo dobro, kakšno ekonomsko breme, predvsem pa nevarnost povzročajo migranti.
Kljub temu, da številni mainstream mediji izvajajo cenzuro nad tem, kakšni incidenti se dogajajo po Evropi, in tudi o porastu prehoda nezakonitih migrantov ne poročajo, pa so očitno ljudje s spremljanjem tujih medijev in medijev, kot je naš, ugotovili resnost situacije. Na vprašanje glede tega, da je bila “v okviru EU je sprejeta odločitev, da mora vsaka država članica sprejeti določeno število migrantov oz. tako imenovano migrantsko kvoto. Ali se z migrantskimi kvotami strinjate ali ne?” je večina vprašanih odgovorila, da se z migrantskimi kvotami ne strinja (54,5 odstotka), 35,1 odstotka pa se z migrantskimi kvotami strinja. Glede problematike je 10,4 odstotka neopredeljenih.
Bernarda Brščiča kjub temu, da se večina ljudi z migrantskimi kvotami ne strinja, predvsem skrbi podatek, da se 35,1 odstotka ljudi s kvotami še vedno strinja. “Mislim, da bi moral vsak nasprotovati temu podtikanju afro-arabskih muslimanskih migrantov iz dveh razlogov: prvi razlog je varnost, drugi razlog je ekonomski strošek. Saj ne gre za nikakršne begunce, gre za, v najbolj mili verziji, socialne turiste z negativnim socialnim kapitalom, ki ogrožajo varnost, po drugi strani pa predstavljajo izjemno breme za javne finance – ne nazadnje Slovenija daje za enega migranta 1.963 evrov, to je trikratnik povprečne pokojnine. Tako da v teh zagatnih javnofinančnih razmerah, ko ni denarja za vojsko, ko je vojska praktično v popolnoma razpadajočem stanju, je to, dajati za migrante tretjino proračuna za vojsko, popolnoma neodgovorno.”
Brščič je prepričan, da se teh 35 odstotkov vprašanih, ki ne nasprotujejo migrantskim kvotam, ne zaveda, kakšno breme migranti predstavljajo. “Večinoma gre za dobro hranjene moške, stare med 20 in 30 let, iz držav, kjer ni vojne, torej ne gre za nikakršne begunce. Standard, ki ga evropske države zagotavljajo tem socialnim turistom, je bistveno previsok. Torej s tem stimulirajo migracije, medtem ko za naše državljane, za naše upokojence pa ni denarja, kar je popolna ekonomska katastrofa. Da o varnostnem tveganju sploh ne govorimo, saj gre za muslimansko kulturo, ki je z Evropo nezdružljiva, saj nimajo nikakršnega odnosa do žensk, prezirajo vse tiste, ki niso muslimani, in integracija takšnih ljudi v neko družbo evropskega tipa je popolnoma nemogoča.”
Nenaklonjenost migrantskim kvotam se povečuje
Iz tabele je sicer razvidno, da se nenaklonjenost migrantskim kvotam povečuje in tudi Brščič meni, da je omenjeni 35-odstotni delež naklonjenih v fazi padanja, “so pa še vedno nekateri, ki jim še ne vem koliko eksplozij ne bo dovolj, levičarji so očitno cepljeni na to”. Vseeno je prepričan, da se od leta 2015 svari vendarle izboljšujejo, ko ljudje vidijo, da so takšni incidenti njihov način. “Seveda pa mainstream mediji zamolčujejo obsežnost kriminala, posilstev, napadov in le redki mediji dovoljujejo, da resnica pride na dan in da podpora oziroma odpor do posiljevanja z migrantiskimi kvotami raste”
Glede desetih odstotkov ljudi, ki so odgovorili z “ne vem”, Brščič ocenjuje, da je marsikateri anketiranec pod socialnim pritiskom, “ker te takoj, ko si proti migrantom, označijo za rasista, ksenofoba. Marsikateri tudi reče, da ne nasprotuje migrantskim kvotam, je pa vprašanje, kaj bi odgovoril, zlasti če bi reformulirali vprašanje: ‘Ali ste pripravljeni sprejeti migranta pod svojo streho?’ Ali pa: ‘Ali mislite, da je bolje zvišati pokojnine za 5 odstotkov ali ohraniti migrantske kvote?’ To so prave formulacije vprašanj.”
Bolj ko so ljudje informirani, bolj ko se bodo začeli zavedati pomena varnosti ter ekonomskega bremena in bolj ko bodo soočeni z realnostjo, bolj bodo proti migrantskim kvotam. “Mislim, da je to temeljno vprašanje teh volitev, ali želimo postati tujci v svoji državi? Ali bomo volili to, da nekdo namesto nas odloča, kdo lahko vstopi v našo državo, ali ne – in rešitev je zelo preprosta. Gre za ljudi, ki ne spoštujejo zakonov RS, ker kršijo zakon z nezakonitim vstopom v državo, in v normalni državi bi okvalificirali takšno dejanje nezakonitega vstopa v državo kot kaznivo dejanje in to kaznivo dejanje bi moralo za sabo takoj potegniti sankcijo, da se takoj ustavi kakršenkoli postopek ugotavljanja upravičenosti do azilne zaščite in izgon. Ker nekdo, ki krši zakone države, ta si zasluži izgon, ne pa da jih policija transportira po Sloveniji brezplačno.”
Iz tabele je razvidno, da je med tistimi, ki se ne strinjajo z migrantskimi kvotami, več moških (57,9 odstotka) kot žensk (51,1 odstotka), medtem ko se s kvotami strinja več žensk (37,7 odstotka) kot moških (32,5 odstotka). Veliko razliko lahko vidimo med mladimi (od 18 do 34 let), saj je med njimi več kot polovica tistih, ki niso podporniki kvot (62,2 odstotka), tistih, ki so, pa je 30 odstotkov.
A. G.