Vlada se je na seji minuli četrtek odločila, da se razpis za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ponovi, češ da Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj velike liste kandidatov; po mnenju vlade bi namreč moral predstaviti najmanj šest kandidatov. Posledično je odstopila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki je poudarila, da je bil postopek izpeljan skladno z nacionalno zakonodajo. Predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič je sporočila, da bo Državnotožilski svet zaradi “nezakonitega” ravnanja vlade predlagal vložitev tožbe zaradi kršitve zakona. Poslanec Dejan Kaloh je opozoril, da položaj Gregorčičeve prav gotovo ni naključen, enako kot v primeru njenega kolega Andreja Ferlinca, ki se je v preteklosti osmešil v procesu Patria.
Državnotožilski svet, ki je obravnaval odločitev vlade, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, bo zaradi nezakonitega ravnanja vlade v postopku imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa, je včeraj v izjavi za medije sporočila predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič. Gregorčičeva je še poudarila, da Državnotožilski svet z odločitvijo vlade sicer uradno še ni seznanjen, pridobili so izjavo za javnost, ki je na spletni strani vlade. “Pri evropskem javnem tožilstvu gre za oblikovanju liste treh kandidatov, pri evropskih delegiranih tožilcih pa za predlog dveh kandidatov. Tako da ni nikakršnega dvoma, da je bil postopek izpeljan v skladu z zakonom,” je pojasnila. Portal politikis.si piše, da naj bi neuradno celoten postopek imenovanja obeh kandidatov stal, ker naj kandidata Matej Oštir in Tanja Frank Eler ne bi bila po godu vrstam stranke SDS.
Prav na pisanje tega portala se je odzval poslanec Dejan Kaloh, ki je zapisal: “Decembra 2017 sta nova člana Državnotožilskega sveta postala Ferlinc in Gregorčičeva. Prvi je v aferi Patria z masovnimi zlorabami tožilske funkcije preganjal Janeza Janšo, druga se sedaj spravlja na Janševo vlado, ker ta opravlja tudi svoje upravne naloge.” Po Kalohovem mnenju seveda ne gre za naključje. Spomnimo, takrat je Matej Lahovnik na svojem Twitter profilu zapisal: “Primer negativne selekcije: kako lahko Andrej Ferlinc po tem, ko se je osmešil na procesu Patria določa kateri tožilec je primeren za napredovanje?” Janša, ki je bil takrat vodja opozicije, pa je komentiral: “In sedaj bo kadroval na tožilske funkcije še bolj butaste in pokvarjene od sebe,” ter dodal ključnik #VeraMejak. Gregorčičeve se spominjamo še iz zgodbe, ko so na sedežu spletnega portala Politikis.si opravili preiskavo – za katero je dr. Vinko Gorenak opozoril, da je nezakonita – Dr. Zvonko Fišer je leta 2014, po besedah Kaloha, s pomočjo kriminalistov iskal žvižgača iz tožilstva, ki je Kalohu dostavil odredbo za finančno preiskavo zoper Janeza Janšo in pokojnega Jožeta Zagožna. Kaloh je takrat napovedal, da bo v primeru nezakonite hišne preiskave kazensko preganjal in odškodninsko tožil tako preiskovalno sodnico Dešo Cener, ki je odredila takšno hišno preiskavo, kot tudi vodjo Okrožnega državnega tožilstva Tamaro Gregorčič, ki je usmerjala to preiskavo in bila med samo preiskavo tudi na telefonski liniji s kriminalisti.
Decembra 2017 sta nova člana Državnotožilskega sveta postala Ferlinc in Gregorčičeva. Prvi je v #Patria z masovnimi zlorabami tožilske funkcije preganjal @JJansaSDS, druga se sedaj spravlja na Janševo vlado, ker ta opravlja tudi svoje upravne naloge. Naključje? #NeSeHecat https://t.co/MWtr27eaN4
— Dejan Kaloh (@DKaloh) June 1, 2021
Vlada ima pravico, da se z imenoma izbranih kandidatov ne seznani
“Vlada ima pravico, da se z imenoma izbranih kandidatov ne seznani,” je pojasnil pravnik in redni profesor dr. Matej Avbelj in nadaljeval, da, kot je povedal premier Janša, vlada res ni poštni nabiralnik in tudi akt seznanitve je oblastveni akt, ki spada v pristojnost vlade. Tako ne more biti nikakršnega dvoma, da se vlada v zvezi s predlogom imen kandidatov, ki sta že šla čez predhodno proceduro, vključno z državnotožilskim svetom, lahko odloči, da se z njim ne bo seznanila. S tem je postopek končan in je treba izvesti nov razpis. “Toda, pozor, v pravni državi, v kateri vlada pravo, in ne samovolja vsakokratne politične oblasti, je dolžnost vlade, ki zavrne seznanitev v postopku imenovanja delegiranih evropskih javnih tožilcev, da svojo odločitev prepričljivo utemelji,” je še opozoril v Financah. Stališče, da bi morali predlagati šest kandidatov, se mu zdi v pravnem smislu zgrešeno.
Zadržke do EPPO imel že Zvonko Fišer
Slovenija mora delegirane evropske javne tožilce predlagati v skladu z uredbo o Evropskem javnem tožilstvu (EPPO), ki je bilo ustanovljeno kot neodvisno in decentralizirano tožilstvo Evropske unije, s pristojnostjo preiskovanja, pregona in obtožbe kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Uredba se uporablja od 20. novembra 2017. Slovenija je imela sicer zadržke do EPPO že od začetka. “Še več, to je po mojem spominu tudi edini primer, ko se je odbor državnega zbora za evropske zadeve, že davnega leta 2013, zganil in evropski komisiji v postopku nadzora nad spoštovanjem načela subsidiarnosti izdal rumeni karton. Evropska komisija naj bi posegla v pristojnosti, ki se lahko učinkovito urejajo na ravni držav članic. Tudi ministrstvo za pravosodje je bilo mnenja, da v Sloveniji tovrsten kriminal učinkovito preganjamo. Prav tako je imel zadržke do hierarhične strukture EPPO tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki je v imenu vrhovnega državnega tožilstva ustanovitev EPPO sicer podprl,” je povedal Avbelj. Dokler je Slovenija članica EPPO, je po mnenju Avblja torej dolžna ravnati v skladu z uredbo in EPPO. Da ta v Sloveniji lahko dejansko začne opravljati svoje delo, mora predlagati dva evropska delegirana javna tožilca. Verjamemo, da bo razpis v drugo bolj uspešen.
Sara Bertoncelj