Je Violeta Tomić kradla gobe?

Foto: STA

Vsako leto se v času gobarske sezone pojavi “problem 2 kilograma”. Gre za določitev Pravilnika o varstvu gozdov, ki predpisuje, da lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kilograma gob, plodov, mahov in kostanja oziroma 1 kilogram zelnatih rastlin. Omejitev seveda ne velja za gobe in rastline, ki jih je na podlagi dveh predpisov, ki urejata varstvo samoniklih gliv in zavarovanih rastlinskih vrst, prepovedano nabirati.

Na družbenih omrežjih je zanimivo opazovati, kako se znane osebe, politiki ali novinarji, radi pohvalijo s slikami, na katerih prikazujejo svojo obilno gobarsko srečo in bero. Pri tem pogosto pokažejo, da poleg nespoštovanja količinskih omejitev niti ne vedo, kako se gobe pravilno nabira – da se jih pri tleh odreže z nožem tako, da se ne poškoduje podgobja in micelij ostane v tleh.

Ali pa drugi primer, da je edina užitna mušnica – knežja mušnica ali karželjni (Amanita caesarea), na Primorskem imenovani tudi žordana, zavarovana in se je zato ne sme nabirati, uživati in se hvaliti, kako dobra bo pripravljena z jajci. To je povsem enako, kot da bi se pohvalili, da bomo za večerjo na buzaro pripravili odlične školjke prstake oziroma morske datlje (Lithophaga lithophaga). In kaj storijo pristojne službe, inšpekcija in policija ob takih primerih? Navadno nič.

Janša žaga drva
Tudi javnomnenjski linč, ki se praviloma zgodi, ko gre za Janeza Janšo ali kakšno drugo osebo, ki jo je treba medijsko disciplinirati, četudi sploh ne gre za prekršek, navadno izostane. Ko je Janez Janša februarja leta 2014 v času, ko je žled okoval dober del Slovenije v leden oklep in nam je vladala – takrat smo zmotno mislili, da najbolj nesposobna slovenska vlada pod vodstvom mag. Bratuškove – na Twitterju objavil fotografijo, kako z motorno žago žaga polomljeno drevje, se je večina komentatorjev spotaknila ob to in pozivala inšpekcijo, da pri delu ne uporablja zaščitnih sredstev: čelade, očal ali naličnikov, rokavic in čevljev z jekleno kapico. Pustimo ob strani dejstvo, da je bilo na fotografiji jasno vidno, da je Janez Janša uporabljal rokavice in da se čevljev sploh ni videlo …

Violeta nabira gobe
Da se povrnemo h gobam. Po objavi fotografije leta 2013
, ki je tovarišico Violeto Tomić prikazovala z dvema velikima košarama kapitalnih užitnih gobanov, katerih skupna teža je gotovo presegala dovoljena 2 kg, se ne spomnim, da bi imela tovarišica Violeta zaradi tega kakšne probleme z inšpekcijo ali policijo. Ali pa da bi se za svoj prekršek vsaj opravičila. Si predstavljate, kakšen vihar bi nastal v medijih, če bi Janez Janša na svojem Twitterju objavil fotografijo z jesenskega družinskega izleta z dvema polnima košarama gob? Če se tovarišici Violeti zdi pravilnik, ki omejuje količino nabranih gob, napačen, naj predlaga ustrezno spremembo. Kot poslanka to lahko zelo enostavno stori.

No, ko bo že vlagala spremembo zakonodaje, naj vloži še predlog, ki ga je ob času “spontanih, vseslovenskih, ljudskih vstaj” goreče zagovarjala: “Poslance na minimalce!” Mislim, da ji ob tem predlogu nihče ne bo očital populizma. Lahko pa se zgodi, da bo ravno zaradi tega predloga ponovno izvoljena? Morda zagotovljena 4-letna poslanska plača, čeprav v višini minimalne plače (790 evrov), niti ni tako slaba rešitev, če vzamemo v obzir negotovost kulturniških dotacij.

Pravilnik je neživljenjski
Seveda pa lahko tovarišica Violeta še vedno napove strogi post, se ga drži dva ali tri tedne in ga nato osmisli z državno donacijo svojim vesoljskim projektom, ki ji bodo zagotavljali, da ji kot neparlamentarki ne bo treba stradati ali nabirati gobe za preživetje ter da bo lahko spoštovala količinsko omejitev pri nabiranju. Glede na to, da je pravilnik o varstvu gozdov – vsaj v 43. členu – še en primer neživljenjske birokratske zakonodaje, verjetno pripravljene v pisarnah v ozkem krogu ljudi, ki sicer najbrž dobro mislijo, so pa izgubili stik z realnostjo, bi bila njegova sprememba vsekakor dobrodošla.

Že to, da je omejitev za vse gozdne dobrine, kamor štejemo kostanj, gobe, borovnice in mah, enaka – 2 kg – deluje vsaj čudno in je skregano z zdravo pametjo ter poraja sum, da je omejitev določena čez palec, brez kakršnekoli strokovne utemeljite. Si predstavljate, da se vam v gozdu nasmehne gobarska sreča in najdete velikega, zdravega jurčka, ki tehta več kot 2 kilograma. Kaj boste naredili? Ga pustili? Vzeli samo klobuk, da boste zadostili zakonodaji? Se vrnili naslednji dan po drugi del? No, če bi ga utrgali in bi tehtal več kot 2 kg, bi bili v prekršku in inšpektor bi vam lahko napisal kazen.

Po pravilniku omejitev 2 kilograma velja tudi za borovnice ali za kostanj. Znano je, da je obilnost obroda gozdnih dobrin, predvsem gozdnih sadežev, različna in se iz leta v leto spreminja. Enkrat je letina bogata, drugič zmerna, tretjič morda sploh ni obroda. Razlike med letino, ko je obrod obilen, so lahko tudi do 100-kratne! Prav tako se jakost obroda spreminja po Sloveniji. Če je obrod borovnic letos dober na Jančah, ni rečeno, da je tudi na Pokljuki.

Borovnice ne tehtamo, ampak merimo v volumnu
Ali če kostanj dobro obrodi na Grmačah pri Litiji, ni rečeno, da bo tudi na Kostanjevici na Krki. Zakaj potem ne bi smeli letos, ko je obilje borovnic ali kostanja, tega nabrati več kot 2 litra. Da, litra in ne kg, saj se nekatere gozdne sadeže tradicionalno in v praksi meri v volumnu – npr. liter borovnic, liter lisičk, merica kostanja – in se jih nikakor ne tehta. Prepričan sem, da v primerih obilnih obrodov s pravilnim načinom nabiranja tudi če naberemo več kot 2 kg, nikakor ne ogrozimo trajnostni donos gozdnih dobrin. Trajnost donosa gozdnih dobrin pomeni, da jih izkoriščamo na tak način in tako, da bodoči donosi niso ogroženi.

Modra zakonodaja bi morala glede nabiranja gozdnih dobrin omogočiti, da se vsako leto za določeno območje glede na pričakovan obrod posameznih gozdnih dobrin izda omejitev nabiranja oziroma bi se v primeru nujnosti ukrepa zaradi varstva gozdov lahko izdala tudi prepoved nabiranja za posamezno območje. V Sloveniji imamo javno gozdarsko (terensko) službo, katere naloga je tudi spremljanje stanja v gozdnih ekosistemih. Če bi opazili negativni vpliv nabiralništva na trajnost funkcij ali vlog gozdov, bi lahko ustrezno ukrepali (z zaporo gozdnih cest), ampak samo tam, na tistih območjih, kjer bi bilo potrebno, da si gozd oddahne in opomore. Seveda pa je pač enostavneje in strokovno manj zahtevno postaviti omejitev 2 kg za katerokoli vrsto gozdnih dobrin za vso Slovenijo in po spisku kaznovati ljudi ter z denarjem polniti nenasitno državno blagajno.

Gal Kušar