Kot lahko sledim v medijih, policisti te dni obiskujejo kmete in jih sprašujejo ali se bodo s traktorji udeležili protesta kmetov v Ljubljani ali ne, in če vedo kdo se bo protesta udeležil. Seveda se ljudje sprašujejo ali je tako poizvedovanje v skladu z zakonom ali ni, policija pa pravi da ravnajo v skladu s 34. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije in da je to običajna praksa.
Toda pojdimo po vrsti. Prvi Zakon o policiji v samostojni Sloveniji je nastal leta 1998 v moji pisarni na notranjem ministrstvu. Ta zakon je policijska pooblastila zgolj našteval in napotoval na podzakonski akt, kjer naj bi bila policijska pooblastila določena natančneje. Ustavno sodišče je zahtevalo, da se policijska pooblastila definirajo v zakonu in ne v podzakonskem aktu. To je bilo tudi storjeno že s spremembami omenjenega zakona, končno pa leta 2013 z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, leta 2013. Takrat sem bil notranji minister in sem seveda spremljal nastajanje zakona, v Državnem zboru pa sem ga predstavljal in zagovarjal, zato si dovolim zapisati, da o tem nekaj vem.
Za boljše razumevanje mojih misli v nadaljevanju naj 34. člen omenjenega zakona navedem v celoti, takole pravi:
34. člen (zbiranje obvestil)
(1) Policisti zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno opravljanje policijskih nalog, določenih s tem ali drugim zakonom.
(2) Sodelovanje osebe pri zbiranju obvestil je prostovoljno. Oseba ima pravico do anonimnosti, razen če zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja postopek o prekrških, ne urejata drugače. Policisti pred zbiranjem obvestil poučijo osebo o pravici do prostovoljnosti in anonimnosti, razen če je do zbiranja obvestil prišlo na pobudo osebe ali v primeru preventivnih dejavnosti.
(3) Policisti smejo zbirati obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih prostorih policije, na delovnem mestu osebe, na drugem primernem kraju, s pristankom osebe pa tudi na njenem domu.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo, ko policisti fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali pravno osebo pisno zaprošajo za informacije in obvestila.
Pa smo tam. Sam se ne spomnim primera, da bi policisti na domu obiskovali posameznike in jih spraševali, ali se bodo udeležili nekega javnega shoda, pa naj gre za prijavljene ali neprijavljene shode. Pravica do javnega zbiranja je namreč ustavna pravica, ki jo je država, v njenem imenu pa državni organi, kar policija tudi je, dožna omogočiti in jo mora zavarovati. Seveda je razlika med prijavljenimi in neprijavljenimi javnimi shodi. V primeru prijavljenih sodov je organizator tisti, ki policiji prijavi javni shod, zagotovi redarje, zagotovi spoštovanje zakonov na javnem shodu in s policijo sodeluje pri varovanju javnega shoda. Nič od tega ni v primeru neprijavljenih javnih shodov. Policija ima v tem primeru veliko bolj zahtevno nalogo, saj mora zagotavljati javni red in mir, ter spoštovanje drugih predpisov, ob tem, da običajno ne ve kdo je organizator.
Tako leta 2012/2013, ko sem bil notranji minister, kot tudi v času tretje Janševe vlade 2020/2022, so bili javni shodi praviloma v celoti neprijavljeni, zato je imela policija zahtevno delo, ki ga je uspešno opravila, toda tudi po današnjih besedah več nekdanjih policijskih vodij na različnih nivojih, policija nikoli ni na domu obiskovala posameznikov in jih spraševala ali se bodo javnega shoda udeležili ali ne. Res je, da je policija takrat vizualno nadzorovala zbirališča ljudi ki so se odpravljali na neprijavljene javne shode in je ocenjevala koliko jih je in še kaj, nikoli pa posameznikov ni obiskovala na domu in jih spraševala ali se bodo neprijavljenega javnega shoda udeležili ali ne, kaj šele da bi posameznike spraševala. Če vedo, kdo se bo takega javnega shoda udeležil in kdo ne.
Javni shodi v času levih vlad pa so po pravilu vsi policiji prijavljeni, zato policija ve, kdo je organizator, kako je poskrbljeno za varnost, koliko bo udeležencev in podobno. Zagotavljajo mi, da je tudi vsak javni shod kmetov policiji prijavljen.
Govorjenje Jaše Jenulla in nekaterih drugih, da je vse v redu s policijskimi obiski posameznikov, češ da so policisti v času protestov, ki jih je organiziral tudi on, obiskovali tudi njega, je seveda popolna norost in čisto zavajanje. Njega so seveda obiskovali, ker so ugotavljali, da bi lahko bil eden od organizatorjev neprijavljenih javnih shodov in nič drugega.
V primeru sedanjih obiskov policistov pri kmetih in spraševanje o tem ali se bodo javnega shoda udeležili ali ne, sploh pa spraševanje ali vedo, kdo se ga bo udeležil, je čista zloraba policijskih pooblastil, v primeru spraševanja če vedo kdo se bo javnega shoda udeležil, pa čisto napeljevanje k ovaduštvu najslabše vrste.
Naj te svoje besede utemeljim. Če prvi odstavek 34. člena omenjenega zakona raztegnemo do onemoglosti, bi skrajni levičarji lahko rekli, da imajo policisti za zbiranje obvestil ustrezno zakonsko podlago, toda temu ni tako. Za vsak prijavljen javni shod lahko dobijo vse potrebne podatke pri organizatorju in nobene potrebe ni za obiskovanje kmetov, kvečjemu lahko policisti javno nadzirajo še zbirališča kmetov pred javnim shodom in ocenjujejo, koliko jih je in ali spoštujejo zakonodajo, zlasti Zakon o varnosti cestnega prometa in Zakon o javnem redu in miru, to pa je tudi vse.
Toda pojdimo dalje.
Recimo, da policist povsem nepotrebno pride do kmeta z namenom, da ga vpraša ali se bo udeležil javnega shoda ali ne, potem mora pred tem kmeta obvestiti, da zbira obvestila o javnem shodu kmetov, da lahko kmet sodelovanje pri zbiranju obvestil kadarkoli odkloni, sploh pa, da ima pravico do anonimnosti, še pred tem pa bi moral kmeta vprašati ali sploh dovoli, da bi pogovor opravila na njegovem dvorišču.
Iz poročil medijev sklepam, da ti pogovori s kmeti niso potekali tako, zato gre za še en dokaz, da gre za eklatantno kršitev in zlorabo policijskih pooblastil. Če bo kdaj prišlo do resne notranje policijske preiskave na to temo, moralo pa bi priti, bi se utegnilo zgoditi, da bodo kratko potegnili policisti, ki so razgovore s kmeti opravljali in ne policijski šefi, ki so jim to naročili. V imenu pravičnosti pa bi morali odgovarjati zlasti, če ne le in samo policijski šefi, ki so tako nalogo policistom sploh dali.
Tudi v trdih socialistično miličniških časih, ki sem jih doživel tudi sam, česa takega nismo nikoli počeli. Še kako dobro se spomnim neprijavljenega javnega shoda delavcev LIK Savinja Celje, bilo je tam nekje okoli leta 1986. Nezadovoljni s plačami so delavci organizirali neprijavljen javni shod v obliki pohoda po ulicah Celja do sedeža občine in nazaj v tovarno. To je bil čas pred znamenitim Litostrojskim štrajkom in pohodom pred takratno skupščino. Niti na pamet nam ni prišlo, da bi po domovih obiskovali delavce LIK Savinja Celje in jih spraševali ali se bodo neprijavljenega javnega shoda udeležili ali ne. Smo pa se postavili na križišča in zagotavljali nemoten pohod delavcev po celjskih ulicah.
Kaže pa, da je v času Svobode Roberta Goloba dovoljeno vse in še nekaj več. Toda koliko časa še, gospodje politiki iz Golobnjaka, koliko časa še, gospodje policijski šefi, boste vazali v Golobnjaku?