Preiskovalne komisije državnega zbora, namenjene nadzoru oblasti, so se v zadnjem mandatu Golobove koalicije spremenile v orožje političnega obračuna. Namesto resnice smo dobili lov na čarovnice, nezakonito brskanje po bančnih računih in zlorabo pooblastil. Dve komisiji sta to pokazali najočitneje: Vontina proti medijem in SDS ter blokirana komisija proti podjetju Gen-I in Golobu.
Preiskovalne komisije državnega zbora so ustavni instrument parlamentarnega nadzora, opredeljene so v 93. členu slovenske ustave. To pomeni, da državni zbor lahko odredi preiskavo zadev javnega pomena. Komisije imajo pooblastila, podobna pravosodnim organom (zaslišanje prič, vpogled v dokumente ipd.), ne morejo pa izrekati sankcij. Poročila pa lahko vodijo do kazenskih postopkov.
Med letoma 1992 in 2022 je bilo ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, vendar pa je bilo v državnem zboru sprejetih le 12 končnih poročil. Veliko jih ostane nedokončanih zaradi novih volitev, političnih blokad ali pomanjkanja časa. V posameznih mandatih je število komisij nihalo.
Glavne kritike na delo komisij se nanašajo na politične zlorabe, nizko učinkovitost in pravne pomanjkljivosti. Tako smo pogosto priča političnim obračunom namesto resnični preiskavi. Še posebno je to prišlo do izraza v času odhajajoče vlade oziroma delovanja prejšnje koalicije (Svoboda, SD in Levica). Izstopala je komisija o preiskavi podjetja Gen-I in stranke Gibanje Svoboda v povezavi z Robertom Golobom. Druga, izredno negativno izstopajoča, pa je bila komisija za preiskavo točno določenih medijev pod vodstvom svobodnjakinje Tamare Vonta.
Preiskovalne komisije so sicer pomemben demokratični instrument, vendar pa so v času Svobode (v čas pred tem se tokrat ne spuščamo) delovale kot politično orodje z omejenim realnim učinkom. Problemi so izhajali iz polarizacije politike, pomanjkljive kulture odgovornosti in pravnih vrzeli. Zdajšnja koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, ob podpori Resni.ce) pa je vložila novelo za spremembo zakona, s katero poskušajo povečati učinkovitost na račun varovalk. V tranzicijski levici na čelu s Svobodo in Levico so seveda planili. Očitajo to, kar so počeli sami. Pa poglejmo, kako je šlo.
Preiskovalna komisija o podjetju Gen-I
Preiskovalna komisija o podjetju Gen-I – s polnim imenom »Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar d.o.o., domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in volilne kampanje 2022« – je bila ustanovljena spomladi 2024, v mandatu 2022–2026, na pobudo državnega sveta. Takratna opozicijska stranka SDS namreč ni imela dovolj glasov za predlaganje, drugi, niti NSi, pa niso sodelovali. Državni svet je sprejel usmeritve: komisija naj bi preiskovala domnevno finančno izčrpavanje podjetja Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob, poslovanje in prevzem podjetja Star Solar (povezano z Golobom), domnevni politični pritisk na preiskave, morebitno nezakonito financiranje stranke Gibanje Svoboda in njene volilne kampanje 2022 ter poslovanje z Borzenom in druge energetske posle. V državnem zboru je nato Svoboda dosegla, da je komisijo vodil njen poslanec Tomaž Lah.
Komisija nato praktično ni zaživela in ni opravila resnega dela. V devetih mesecih se je sestala le na dveh sejah, ki sta bili večinoma formalni, ustanovni ali nujni zaradi proceduralnih zadev. Takratna koalicija pod vodstvom Svobode je delo komisije blokirala. Zavrnila je obsežen seznam prič SDS (okoli 70, vključno s člani Svobode in Golobom). Do zaslišanj ključnih prič ni prišlo. Prišlo je do proceduralnih sporov, pravnih mnenj in zahtev za ustavno presojo akta o odreditvi komisije (vložili poslanci koalicije). Ustavno sodišče je maja 2026 zahteve za oceno ustavnosti zavrglo; kot razlog je navedlo, da akt o preiskavi ne velja več. Mandat prejšnje koalicije se je namreč z volitvami 22. marca iztekel. To je bil tipičen primer politične blokade in nizke učinkovitosti komisije v Sloveniji, njeno delo je prejšnja koalicija pod vodstvom Svobodnjakov »uspešno omejila«.
V novem mandatu, po volitvah 2026, pa so poslanci SDS in NSi vložili novo zahtevo za podobno preiskavo energetskih poslov (Gen-I, Star Solar ipd.), a to je že druga zgodba. Mi pa gremo še h komisiji pod vodstvom Tamare Vonta.
Vontin lov na čarovnice
Preiskovalna komisija z nenavadno dolgim polnim imenom (Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine) je bila ena najbolj odmevnih in spornih v prejšnjem mandatu (2022–2026). Z gotovostjo lahko rečemo tudi: v vseh mandatih samostojne države.
Komisija je bila ustanovljena kmalu po začetku mandata prejšnje vlade na pobudo koalicije. Predsednica je bila sprva Mojca Šetinc Pašek (Svoboda), kasneje Tamara Vonta (Svoboda, od novembra 2023). Namen naj bi bil preiskava domnevnega obvodnega financiranja strank (predvsem SDS in NSi) prek javnih podjetij, oglaševanja, tujega kapitala, inštitutov in medijev v času vlade Janeza Janše pred volitvami 2022.
Šetinc Paškova je kmalu javno povedala, da je bil namen ustanovitve komisije političen, za uničenje SDS in NSi. Kmalu so jo v Svobodi razrešili. Prevzela je Vonta; zasliševala je priče – ene in iste tudi večkrat – ter pregledovala račune in finančne tokove. Končno poročilo je nato prejšnja koalicija, ki je imela krepko večino v državnem zboru, s 50 glasovi marca 2026 tudi sprejela. Opozicijski poslanci SDS in NSi poročila niso podprli.
V SDS in NSi so opozarjali, da je šlo za politični lov na čarovnice in obračun pred volitvami 2026. Komisija se je osredotočala le na eno stran in ignorirala vse nepravilnosti na levi. Tamara Vonta naj bi zlorabljala položaj. Zahtevali so njeno izločitev (zavrnjeno). Vonta je bila tudi ovadena zaradi zlorabe položaja.
Šlo je tudi za najdražjo preiskovalno komisijo doslej. Plačevali so zunanjim sodelavcem, na primer Tomažu Modicu, novinarju portala Necenzurirano, več kot 70 tisoč evrov. Komisija je bila tipičen primer zlorabe parlamentarnega orodja za diskreditacijo nasprotnikov.
Po volitvah so v Svobodi nameravali nadaljevati svojo uničujočo vlogo, to je napovedovala tudi Tamara Vonta. Vendar pa so jih volitve presekale. V zdajšnjem času pa prihaja tudi do številnih razkritij nepravilnosti pri delu komisije.
Nezakonito pridobivanje in uporaba davčnih podatkov
Glavni očitki se nanašajo na nezakonito pridobivanje in uporabo davčnih oziroma poslovnih podatkov. Komisija je od Fursa (Finančne uprave RS) zahtevala podatke, ki niso bili omejeni na obdobje preiskave (2020–2022), temveč širši, neomejeni. Slednje je razkrila Mojca Pašek Šetinc. Po podatkih so lahko brskali vsi, šlo pa je za poslovne skrivnosti z oznako davčna tajnost. Kot takšni so bili nato uporabljeni na zaslišanjih (npr. Borisa Tomašiča z Nove24TV) in delno tudi javno razkriti.
Boris Tomašič je nato januarja 2026 vložil kazensko ovadbo zoper Vonto zaradi zlorabe uradnega položaja, neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti in izdaje tajnih podatkov. Ovadba trdi, da je Vonta vedela za nezakonitost podatkov, a jih je vseeno uporabila za politični obračun. Podobne kritike so prišle tudi od drugih prič (npr. povezano z inštitutom NSi, kjer je sodišče kasneje delno potrdilo zahtevo komisije).
Vonta je pričakovano govorila drugače. Zatrjevala je, da je pridobivanje podatkov potekalo po zakonu o parlamentarni preiskavi. Pri tem se je sklicevala na to, da je sodišče v nekaterih primerih potrdilo zakonitost. Slednje ni merodajno; šlo je za sodni zaseg dokumentov, kar pa ni isto kot nezakonito pridobljeni dokumenti od Fursa, brskanje po podatkih in njihovo razkrivanje.
Ne samo to. Priča smo bili tudi ponižujočemu in agresivnemu zasliševanju, norčevanju, insinuacijam in osebnim napadom. Seje so se pogosto sprevrgle v politični cirkus. Na to sta, med drugim, opozarjala tudi Boris Tomašič (Nova24TV) in Bojan Požar (Požareport).
Kazenska ovadba Borisa Tomašiča proti Tamari Vonti
Boris Tomašič je v imenu družb, ki jih vodi (Nova24TV, Nova hiša in Nova Obzorja), kazensko ovadbo zoper Vonto na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil konec januarja 2026. Ovadba utemeljuje sum dveh kaznivih dejanj po kazenskem zakoniku: zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ter izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne skrivnosti. Kot ključni so izpostavljeni nepravilno pridobljeni podatki od Fursa: komisija (sprva pod Mojco Šetinc Pašek) je od finančne uprave zahtevala široke davčne in finančne podatke, ki niso bili omejeni na obdobje preiskave (2020–2022), temveč neomejeni po času. To je bilo nezakonito, saj komisija brez ustrezne zakonske podlage ne bi smela dobiti dostopa do poslovnih skrivnosti in davčne tajnosti.
Tamara Vonta je kot predsednica komisije na zaslišanju Borisa Tomašiča uporabila te podatke in zastavljala vprašanja, ki niso spadala v mandat komisije (npr. o podjetjih Belfry, Ripost, Triforce Ventures, Benchers, o oglaševanju, o nakazilu 24.300 evrov enega od ministrstev in podobno). Tomašič je večkrat opozoril, da gre za poslovne skrivnosti, in zavrnil odgovore. Po ovadbi je šlo za politični obračun z namenom diskreditacije priče, Nove24TV in političnih nasprotnikov (SDS). To je povzročilo škodo ugledu, poslovnemu interesu in dobremu imenu podjetja. Vonta naj bi ravnala z direktnim naklepom, čeprav je vedela, da podatki niso zakonito pridobljeni in da mora varovati tajnost (15. člen zakona o parlamentarni preiskavi). Ovadba omenja tudi kontinuiteto zlorab (tudi pod prejšnjo predsednico Šetinc Paškovo) in citira sarkastične komentarje Vonte med zaslišanjem.
Dr. Sebastjan Jeretič: Nisem bil priča, brskali so po mojih bančnih računih in nadlegovali stranke
Tarča preiskovalne komisije Tamare Vonta je bil tudi dr. Sebastjan Jeretič, politični analitik in komunikacijski strateg, čeprav ni bil niti osumljenec niti poklican kot priča. Komisijo in njeno delo je kritiziral kot nezakonito in zlorabljeno za politične namene. Dr. Jeretič je objavil: “Bil sem tudi tarča te komisije, ki je kršila zakon. Nisem bil osumljen niti me niso poklicali kot pričo, vendar so brskali po mojih bančnih računih in nadlegovali moje stranke/kliente. Ker niso našli nič spornega, so poskušali izumiti nekaj, kar bi me diskreditiralo.”
Vida Kocjan