Kdo je goljufal pri prevodu konvencije – le sodišče bi vam smelo vzeti otroka

Foto: STA

Slovenija vztrajno krši Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, opozarjajo nevladne organizacije. Slovenija si je namreč konvencijo prevedla po svoje. Medtem ko je mednarodni javnosti jasno, da morajo o odvzemu otrok odločati v sodnem postopku, v Sloveniji otroke staršem še vedno odvzemajo uradniki z odločbo.

V Sloveniji smo že navajeni, da se marsikatera stvar odvija drugače kot v tujini, vsekakor pa tako ne bi smelo biti v primeru, ko gre za varovanje človekovih pravic. Predvsem ko gre za pravice otrok. V Sloveniji lahko družini otroka odvzamejo uradniki centrov za socialno delo brez kakršnihkoli odločitev sodišča, kar z navadno upravno odločbo.

In to ne zgolj v nujnih primerih, ko je neposredno ogroženo življenje otroka, pač pa odločitve ali potrditve sodišča ne potrebujejo v nobenem primeru, ko se za odvzem otroka odločijo. To je seveda v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. A pozor – to je v nasprotju zgolj z originalno konvencijo. V Sloveniji je vlada leta 1999 spremenila slovenski prevod te konvencije, s katerim se je izrazito spremenil tudi njen pomen.

Vlada priredila prevod konvencije po svoje
Slovenija je Konvencijo o otrokovih pravicah ratificirala leta 1992. Skladno s hierarhijo zakonov morajo biti zakoni in podzakonski akti v državi usklajeni z vsemi sprejetimi mednarodnimi konvencijami. A že ob ratifikaciji te konvencije naši zakoni z njo niso bili usklajeni. 9. člen Konvencije o otrokovih pravicah namreč pravi:

Države pogodbenice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen če v skladu z veljavnim zakonom in postopki pristojne oblasti v sodnem postopku odločijo, da je takšna ločitev nujna za otrokovo korist. Takšna odločitev je lahko v določenem primeru, kot je zloraba ali zanemarjanje otroka s strani staršev ali ko starša živita ločeno in je potrebno odločiti o otrokovem prebivališču, neizogibna. (9. člen)

*Prevod Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1992, ko smo konvencijo ratificirali.

Ker konvencija ni bila v skladu z našimi zakoni, kjer lahko otroke odvzemajo kar centri za socialno delo brez odločitve sodišča, je Slovenija ob ratifikaciji podala pridržek, da 9. člena trenutno ne moremo sprejeti.

Leta 1999 je Slovenija pridržek umaknila, a hkrati tudi spremenila uradni slovenski prevod konvencije. Besedno zvezo v sodnem postopku odločijo so nadomestili z besedami s pridržkom sodne presoje. S tem se je pomen člena temeljito spremenil.

pridržek pridŕžek  -žka m (ȓ) 1. kar izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: imeti pridržke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pridržke; pridržki glede njegovih pogledov / ničesar ne sklene brez pridržkov omejitev /

Slovenska vlada je prevod konvencije torej spremenila tako, da sedaj pomeni nekaj povsem drugega kot originalna konvencija. Originalna konvencija Združenih narodov namreč navaja: /../ except when competent authorities subject to judicial review determine, in accordance with applicable law and procedures /…/ (pomen je popolnoma enak kot prvotni slovenski prevod 1999).

Sprememba prevoda je bila v Uradnem listu RS sicer objavljena, a se v pravnih učbenikih (tudi v izdaji iz leta 2014) pojavlja star prevod, prav tako je bila ”stara verzija” objavljena na straneh varuhinje človekovih pravic. Ko so v nevladni organizaciji Gibanje OPS (Osveščeni prebivalci Slovenije) na te hude kršitve opozorili, jim je varuhinja človekovih pravic zgolj pojasnila, da obstaja nov prevod, po katerem do kršitev ne prihaja. Po njenem mnenju besedna zveza s pridržkom sodne presoje pomeni zgolj to, da morajo imeti državljani pravico, da se na odločitev uradnikov lahko pritožijo.

Odvzem otrok brez odločitve sodišča je slovenska posebnost
Mednarodno konvencijo o otrokovih pravicah je podpisalo 140 držav, ki v večini primerov nimajo težav z razumevanjem tega člena. Tako na primer v angleško govorečih državah, kjer uporabljajo izvirno verzijo konvencije, velja popolnoma drugačno stanje kot v Sloveniji. Tako v Angliji in Kanadi kot na Novi Zelandiji lahko socialne službe odvzem otroka le predlagajo sodišču, ki o tem odloči.

Brez sodne odločitve lahko na Novi Zelandiji otroka odvzame le policija, v Kanadi pa tudi socialne službe, vendar le v primeru, kadar obstaja neposredna nevarnost za otrokovo zdravje ali življenje. Še v tem primeru pa so socialne službe omejene in morajo v določenem roku zadevo predati sodišču, na tak način pa lahko otroka odvzamejo zgolj za nekaj dni.

Podobno velja tudi na Hrvaškem, kjer uporabljajo prevod konvencije. Besedilo prevoda je identično slovenskemu prevodu pred drastično spremembo iz leta 1999. Tudi na Hrvaškem velja, da lahko socialne službe odvzem otroka le predlagajo sodišču, ki nato o tem odloča.

Starši se lahko pritožijo le na ministrstvo
Medtem ko cel svet razume določila Konvencije o otrokovih pravicah, pa v Sloveniji prihaja do hudih kršitev le-teh. Centri za socialno delo odvzemajo otroke tudi proti njihovi volji z navadno odločbo, staršem pa ostane zgolj možnost pritožbe nanjo – pa še to sprva le na ministrstvo, ki v upravnem postopku velja za prvi pritožbeni organ. Do pravičnega sojenja imajo starši pravico šele po tem, pa še to na upravnem sodišču.

Pri tem prihaja do nerazumno dolgih časovnih obdobij, v katerih se starši na odločbo pritožijo, ves ta čas pa jim je otrok odvzet – podan v rejništvo, tudi če si tega ne želi in za to morda ne obstajajo upravičeni razlogi.

Na Varuha človekovih pravic smo naslovili vprašanje, če se zavedajo perečega problema in kako mislijo ukrepati? Odgovorili so: “Nepopravljeno besedilo Konvencije o otrokovih pravicah je objavljeno v različnih publikacijah, zato je Varuh človekovih pravic RS na svoji spletni strani opozoril na to vprašanje, posebej pa bomo na to opozorili tudi v letnem poročilu za leto 2015. Strogo pravno gledano je problem napačnega prevoda rešen, ostaja pa dejanski problem, da v večini publikacij še zmeraj najdemo staro, nepravilno besedilo, kar ne utrjuje zaupanja v pravno državo.”

Maruša Gorišek