fbpx

Kako smo preživeli novi koronavirus?

Spopadanje s pandemijo COVID-19 v Indiji (foto: EPA)

V oddaji na televizijskem kanalu BBC News so minuli četrtek poudarili, da je Slovenija prva v Evropi razglasila konec epidemije. Zanimalo jih je, kakšne načrte ima vlada za oživitev turistične panoge. Kot je prek videopogovora zatrdil slovenski premier Janez Janša, se trudijo, da bi bili naši turistični objekti varni.

Omenil je t. i. korona standarde Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dejal, da bodo vsi, ki bodo prišli v naše hotele ali druge turistične objekte, obravnavni v skladu z njimi. “Naredili bomo vse, da bodo počitnice v Sloveniji popolnoma varne,” je zagotovil premier Janša.

Drugi val jeseni povsem mogoč

Slovenija je vstopila v zadnji teden razglašene epidemije, ki je globoko zarezala v naše življenje. Prva okužba z novim koronavirusom v Sloveniji je bila potrjena 4. marca, do sredine aprila je število okužb vztrajno raslo. Prvi bolnik z boleznijo COVID-19 je umrl 14. marca, doslej skupaj 106. Vrh epidemije je bil v Sloveniji v prvi polovici aprila. A preklic epidemije, ki se je dejansko udejanjil v nedeljo, 31. maja, ne pomeni konca bolezni same, opozarjajo strokovnjaki.

Dr. Bojana Beović. Foto: STA

Virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv, zato še vedno veljajo nekateri ukrepi, s katerimi želijo pristojni zamejiti nove izbruhe okužbe ali vsaj odložiti drugi val epidemije. Drugi val je jeseni povsem mogoč in tudi od previdnostnega vedenja vsakega posameznika je odvisno, kako, predvsem pa v kakšnem obsegu bo potekal, opozarja vodja strokovne skupine za COVID-19 Bojana Beović. Pred okoli 100 leti je bil denimo drugi val španske gripe bistveno hujši kot prvi.

“Virus COVID-19 je izbruhnil prvič”

Kako uspešni so bili ukrepi v obdobju epidemije, ki jih je sprejemala vlada, smo vprašali dva zdravnika in dva ekonomista. Zdravnica Bojanka Štern, ki je še v času Šarčeve vlade ostro protestirala in opozarjala na neukrepanje tedanje vlade, je za naš tednik znova izpostavila, da je virus COVID-19 izbruhnil prvič, nanj pa nimamo imunskega spomina, nimamo cepiva in ne zdravil. “Imamo le nekaj izkušenj s sorodnima SARS-CoV, zaradi katerega umre 15 odstotkov, in MERS-CoV, zaradi katerega umre 45 odstotkov obolelih.”

Zdravnica Bojanka Štern.

Ob tem je spomnila na tvit o Kitajski, ki je bil objavljen 20. januarja: “Tam je grozno. Niso imeli nobenega časa za pripravo, vse je šlo eksplozivno hitro. Ogromne količine bolnikov, premalo zmogljivosti, osebje povsem izčrpano. Samo vprašanje časa je, kdaj bo ta vrag prišel k nam. Prehitro se širi s človeka na človeka. Ne vem, kako se bomo organizirali. Rabimo karantene, razkuževalne ukrepe, zajezitev širjenja, cepivo, zdravilo. Rabimo zdravo pamet in hitro razmišljajoče znanstvenike, dobre zaščitne ukrepe, dobre bolnišnice in odgovorne politike. Če bomo imeli malo sreče, deluje. Imamo izkušnje s sarsom. Če le virus ne bo preveč podivjal in bodo zaščitni ukrepi do konca rigorozni.”

“Čuva se vsako življenje”

Šternova je ob tem zapisala, da je bilo “več kot očitno, da Šarčeva vlada s strokovnimi službami vred ni imela kvalifikacij za spopad z virusom z lastnostmi biološkega orožja”. “Rešilo nas je le to, da je bil Janša v takih razmerah pripravljen prevzeti krmilo in so ga koalicijski partnerji podprli. Naprej se je vse odvilo bliskovito v edino pravilno smer. Janša je prisegel 13. marca.” Spomnila je, da je že 15. marca dr. Michael Ryan, največji strokovnjak v boju proti eboli, opozoril: “Bodite hitri, ustavite poti širjenja ali pa vas bo virus prehitel. Kdor pozna ukrepanje v izrednih razmerah, ve: če si morate najprej dokazati, da ravnate prav, boste izgubili.” In kaj se je dogajalo v Sloveniji?

Izvršni direktor za nujne programe WHO Michael Ryan (foto: EPA)

“13. marca je bilo v skladiščih blagovnih rezerv 3210 mask FFP3, to vse pove. Na kitajskih trgih je vladala vojna za zaščitno opremo in ventilatorje,” je spomnila Šternova in pripisala tvit iz 19. marca: “Samo da jih ne bo kdo potem poskusil križati #žezdajpovem, tako kot so hoteli Miklavčiča za nabavo tamifluja. Na začetku nismo vedeli, če ne bo šlo po tej poti. Takrat na srečo ni bilo tako hudo. In po bitki so se našli generali.”

Šternova svojo oceno sklene z mislijo: “Vseeno mi je, kdo je na oblasti, važna so ravnanja. Ubrali smo taktiko, da se čuva vsako življenje, pravi Janša. Pretreseno sem spoznala, da se enim niti v Sloveniji niti drugje v Evropi to ne zdi pravi cilj. A prizadevanje za ohranitev življenj je bistvo evropske civilizacije. Če zavržemo to, izgubimo smisel.”

Poseg v slovenski zdravstveni sistem

Na naše vprašanje o uspešnosti ukrepov v obdobju epidemije se je odzval tudi zdravnik Janez Lavre z oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki med drugim meni, da je “bolezen COVID-19 temeljito posegla v slovenski zdravstveni sistem in celotno družbo”. “Prvi netaktni ukrepi in izjave so zaradi glasu strokovnjakov, najbolj pa ob prihodu nove vlade streznili vse. Dobro sodelovanje vseh zdravstvenih timov tako na lokalni kot sistemski ravni, požrtvovalnost posameznih strokovnjakov s področja epidemiologije in nalezljivih bolezni je gotovo pripomoglo h temu, da je nova vlada s sprejetimi odločnimi ukrepi na večini področij praktično ustavila javno življenje v Sloveniji,” je zapisal zdravnik Lavre in dodal, da je “strokovnost, tesno sodelovanje z vsemi deležniki, predvsem pa skrb za sočloveka in najbolj ranljive skupine naših državljanov omogočila zdravstvenemu sistemu tako na državni kot lokalni ravni, da je deloval, kot mora.” – “Dobro organizirano, povezano in strpno. Dodatno varnost je k temu prineslo imenovanje lokalnih koordinatorjev na primarnem in sekundarnem nivoju. Tak način dela nas je lokalno še bolj povezal. Rezultat pa je v tem, da smo širjenje virusa med prebivalstvom in predvsem v skupnostih domov za starejše zelo uspešno zajezili.”

“Virus se je samo potuhnil”

Zdravnik Lavre je še opozoril, da bi “seveda ob ustrezni zaščitni opremi, ki je na začetku zaradi neodgovornosti prejšnje vlade ni bilo, lahko bili še boljši, a ob teh dejstvih smo se hitro samoiniciativno povezali s stroko s tekstilnega področja in iskali najoptimalnejše in najhitrejše možnosti za izdelavo ustrezne osebne zaščitne opreme za zdravstvo”. “Skupaj smo zmogli, ukrepi vlade pa so bili lahko pravilneje usmerjeni in ciljani na najbolj pereča področja. Ponovno smo se naučili sodelovati in delati za dobro ljudi, vsaj nekateri in vsaj na začetku pandemije. Škoda, da so se nekateri uprli sprejeti bolnike, kar gotovo meče slabo luč na vse nas.” Lavre se je v kratkem komentarju še zahvalil “vsem, ki so pri tem pogumno in strokovno sodeloval«, a opozoril, da pa mora »ostati tudi zavedanje, da se je virus samo potuhnil in moramo še računati nanj, ob prizadevanjih sedanje vlade bolje pripravljeni”.

“Slovenija ena najuspešnejših držav EU”

Ekonomist dr. Vito Bobek pa je na vprašanje, kako uspešni so bili ukrepi v obdobju pandemije, ki jih je sprejemala vlada, zapisal, da je “zelo pomemben pokazatelj uspešnosti slovenske vlade glede ukrepov proti COVID-19 dejstvo, da je vlada 14. maja napovedala konec epidemije v državi”.

Dr. Vito Bobek

“Slovenija je prva evropska država, ki je to storila. To dokazuje, da je bila Slovenija ena najuspešnejših držav EU v boju proti epidemiji ter da so bili ukrepi pravočasni in sorazmerni. Oblasti so hitro uvedle strogo zaporo, zaprle so večino trgovin in vse šole ter prepovedale gibanje na prostem in zbiranja na javnih mestih. Sredi aprila je Slovenija začela postopoma sproščati ukrepe. Posledica pravilnih ukrepov je, da so zdaj epidemiološke razmere ugodne, vlada pa se bo po zdravstveni krizi osredotočila na gospodarska vprašanja in okrevanje,” je zapisal dr. Bobek in dodal, da tudi številke potrjujejo uspešnost ukrepov.

“Nacionalni inštitut za javno zdravje je poročal, da je Slovenija v prvih 14 dneh meseca maja registrirala le 35 primerov COVID-19. Prvi potrjeni primer COVID-19 v Sloveniji je bil zabeležen 4. marca. Do 20. maja je bilo ugotovljenih 1.468 primerov okužbe, zaradi virusa pa so umrle 104 osebe,” je navedel dr. Bobek.

Kaj pa ekonomske posledice?

“Ekonomske posledice pandemije COVID-19 zahtevajo nujne odzive vlade, da bi ohranili čim višjo raven gospodarske aktivnosti in omogočili ljudem, da bi obdržali zaposlitev in dohodke. Predvideni ukrepi makroekonomske narave, ki se osredotočajo v glavnem na zagotavljanje nujne likvidnosti centralnih bank, so seveda v pristojnosti EU. Slovenska vlada pa je uvedla tudi na ekonomskem področju pravočasne in primerne ukrepe,” je prepričan dr. Bobek. “Fiskalni ukrepi vključujejo davčne olajšave, subvencije plač, nadomestila za brezposelnost, pavšalna plačila gospodinjstvom (tako imenovani ‘helikopterski denar’), posojila in jamstva za posojila podjetjem …” je zapisal dr. Bobek. Prepričan je, da “vsi ti ukrepi izhajajo iz nujne potrebe po preprečevanju katastrofalnega gospodarskega zloma, ki bi imel resne človeške, socialne in zdravstvene posledice”.

“Eden najpomembnejših vidikov izvajanja vladne podpore v krizi je nedvomno tudi preglednost ukrepov. Preglednost je pomembna iz več razlogov, vključno z upravljanjem poslovnih pričakovanj in usmerjanjem ukrepov samih gospodarskih subjektov,” je v kratkem komentarju še zapisal dr. Bobek.

“Recimo NE!”

Ekonomist Primož Bohinc nam je poslal komentar s pomenljivim naslovom “Recimo NE diktaturi MSM in ekonomiji ‘kolesariata'”, kjer uvodoma zapiše, da “človek kar zaledeni ob pregledovanju izjav in komentarjev protestnikov na zborovanjih ‘kolesariata” v zadnjih nekaj tednih”.

Raper Zlatan “Zlatko” Čordić (foto: Škandal24)

“Večina, in na tem mestu se opravičujem peščici, ki je tam zaradi dolgčasa, dejansko ne ve, proti čemu protestira. Ko vprašanja preidejo na resnejše teme, kot je na primer ekonomija, se dejansko izkaže, da večina protestnikov ekonomijo razume na nivoju enosmernega prometa, in sicer v smeri njihovih prejemkov iz proračuna, in tako lahko poslušamo kot v primeru raperja Zlatana Čordića – Zlatka, da svoje prihodke imenuje ‘prihode’ in svoje prilive imenuje ‘pritoke’.” Zato je Bohinc prepričan, da “verjetno ni edini mnenja, da se je s sogovorci na takem nivoju težko resno in konstruktivno pogovarjati o ekonomskih temah”.

“S krizo se je vlada spoprijela dokaj hitro”

Bohinc dodaja, da se mora “ob vsej pozornosti, ki jo revoluciji ‘kolesariata’ namenijo MSM, ki bi se načeloma morali bolj ukvarjati s konstruktivnim reševanjem krize in z iskanjem realnih rešitev, vlada pod vodstvom Janeza Janše v takem sovražnem medijskem okolju soočati z najhujšo ekonomsko krizo, ki je prizadela svet v moderni dobi”.

Bohinc meni, da se je Janševa vlada s krizo spoprijela “dokaj hitro, dinamično in z učinkovitimi začetnimi ukrepi, ki so bili namenjeni predvsem najbolj ranljivim skupinam”. Kot še pravi Bohinc, “veseli dejstvo, da so bili v ekipo strokovnjakov, ki so pripravljali protikoronske ukrepe, vabljeni posamezniki glede na svoje kompetence in izkušnje ne glede na politično usmeritev”.

“To kaže na željo vlade, da bodo ponujeni ukrepi temeljili na strokovnih temeljih in bodo karseda pravični do vseh državljanov, gospodarskih subjektov in gospodarskih panog.”

O digitalizaciji slovenskega gospodarstva

Ekonomist Primož Bohinc meni, “naj se vlada v prihodnjih tednih in mesecih s svojimi ukrepi osredotoča na to, da bo pomagala, da bo gospodarstvo znova zaživelo v okvirih, ki jih dopušča domači trg, in pa čim prej tudi v odnosu na mednarodno poslovno okolje, ki pa bo zaradi preventivnih ukrepov nekaterih držav še nekaj časa v krču”. “Vlada naj v kratkoročnem obdobju tudi razmisli in prisluhne idejam o modernizaciji in digitalizaciji slovenskega gospodarstva, da bo prinašalo višje dodane vrednosti in bo na dolgi rok skoraj popolnoma odporno na vnovične pojave epidemij.” Bohinc ima tako v mislih “aktivno vključitev in podporo gospodarskim panogam e-poslovanja, e-trgovine, e-izobraževanja in vsej e-industriji”.

“Lep primer je področje razvoja digitalnih vsebin, natančneje e-športa (razvoj in igranje videoigric, stave na take dogodke), ki v obdobju koronakrize dosega neverjetne rasti in podira rekorde, vse pa kaže, da postaja tudi naša nova realnost,” je prepričan Bohinc, ki svoje razmišljanje sklene: “Ne nazadnje naj zdajšnja vlada vztraja pri svoji zastavljeni poti in naj se ne ozira preveč na ‘kolesariat’. V teh težkih časih potrebujemo odgovorne in dolgoročne ekonomske politike, ki naj temeljijo na strokovnih odločitvah, ne pa na negotovosti, ki jo želi s padcem vlade doseči ulica. Si predstavljate, da bi vlado sestavila ‘ekipa’ z ulice? Verjamem da ne, ker Sloveniji ne privoščite ekonomskega razsula in poti, ki definitivno vodi v utopijo.”

Petra Janša