fbpx

Kakšen barbarizem nad slovensko kulturo: RTV podelil Ježkovo nagrado skrajno sovražni Svetlani Makarovič

Svetlana Makarovič nima več nobene zveze s slovensko kulturo in je njeno pravo nasprotje. (Foto: STA)

Člani posebne žirije RTV Slovenija so 33. Ježkovo nagrado podelili Svetlani Makarovič – nekoč mladinski pisateljici, toda danes sovražni osebi s totalitarnimi težnjami, ki bi za svojo “rdečo zvezdo” celo ubijala. Lansko leto je za predsednika Boruta Pahorja izjavila, da bi ga moral nekdo “zbrcati v šaht” (rudniški jašek), kamor so po 2. svetovni vojni zverinsko pometali in celo žive zaprli na desettisoče Slovencev in pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Člani žirije so bili Jelka Stergel, Alenka Gotar, Gašper Salobir, Ingrid Kovač Brus, Nejc Jemec, Andraž Pöschl in Vanja Vardjan. Na Novi24TV bomo od RTV zahtevali pojasnila o izbiri Makarovičeve za to posebno kulturniško nagrado.

Današnja vest, da je bila Ježkova nagrada dodeljena v roke Svetlani Makarovič, je navaden barbarizem za slovensko kulturo in pa Frana Milčinskega – Ježka, po katerem se nagrada imenuje. Ježkova nagrada je nagrada in jo podeljuje RTV Slovenija v želji, da bi spodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

Da dela Makarovičeve sledijo tradiciji Ježkovega duha, je norčevanje. Satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer Frane Milčinski – Ježek nikoli Slovencev ni žalil s “slovencelni”, nikoli ni dejal, da ne mara otrok, nikoli ni zaničeval vernih ljudi ter poveličeval totalitarnih simbolov. Bil je kulturnik v pravem pomenu besede.

Sovražna in nekulturna
Predvsem pa je bil kulturen, kar za Makarovičevo ne moremo trditi, saj je v javnosti večkrat psovala. V Kulturnem domu Izola je pred tremi leti izjavila: “Slovenskih kletvic pač ni bilo, potem pa smo dobili kletvice, ki so imele poetično vrednost. Kaj je zame zdej užitek, da rečem nekemu fašistu, nekemu nacistu, jebo te pas mater.” Bila je tudi izredno sovražna do drugače mislečih, saj je predsednika Boruta Pahorja lansko leto imenovala za osebek, za katerega upa, da ga bo v ponedeljek, “ko se bo šel pokloniti italijanskemu fašizmu v imenu nekakšne gnile smrdljive sprevržene sprave, nekdo zbrcal v šaht”. Kar pomeni dobesedno v rudniški jašek, kot so komunisti številne Slovence in druge narode nekdanje Jugoslavije, kar še danes predstavlja hudo narodno rano, na katero je Makarovičeva le še posipala sol.

Tako so zapisali v utemeljitvi: 
Predsednica žirije Jelka Stergel je v utemeljitvi zapisala, da velja Svetlana Makarovič za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti: izvirne domišljijske prostore, perspektive in zgradbo, subverziven slog in jezikovno izvirnost, karakterizacijo oseb, družbeno kritiko za otroke in redefinicijo. Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika – besedilo je namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Njena bibliografija obsega 1369 bibliografskih enot – člankov, glasbe, e-virov, notnega gradiva, slikovnega gradiva, videoposnetkov in zvočnih knjig. Njena dela odmevajo tudi v tujini, leta 2020 je bila nominirana za nagrado ALMA – Astrid Lindgren Memorial Award. Zaznamovala je tudi gledališče, še posebej Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL). Njena Sapramiška skupaj z Zvezdico Zaspanko Franeta Milčinskega – Ježka in Žogico Marogico Jana Malika velja za eno od treh brezčasnih uspešnic LGL.

Nagrado bodo Svetlani Makarovič podelili v nedeljo, 24. oktobra, v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17.20 na TV SLO 1. Makarovičeva je sicer leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, toda ni zavrnila kulturniške pokojnine, ki jo nagrada prinaša.

Sara Kovač