Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v letu 2015 po reviziji dosegel 1,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. To je več od 836 milijonov evrov oziroma 2,2 odstotka BDP, kot so pokazali prvi izračuni državnega statističnega urada, objavljeni pred manj kot mesecem dni.
Vzrok za zvišanje primanjkljaja je predvsem v dopolnitvi metodologije prikazovanja tekočih transakcij Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz državnega statističnega urada.
Primanjkljaj je bil torej lani za 296 milijonov evrov višji od prvotnih izračunov, k čemur so transakcije DUTB prispevale 270 milijonov evrov, revizija ocene vrednosti davka od dohodkov pravnih oseb pa 26 milijonov evrov.
Razlika je bila v metodologiji
V prvotnih izračunih so upoštevali podatke DUTB o odpisih terjatev v letu 2015 v dejanski vrednosti 61 milijonov evrov, v reviziji pa so po dogovoru z evropskim statističnim uradom Eurostat poleg odpisov terjatev tudi konverzije slabih posojil v lastniške deleže podjetij in v nepremičnine ovrednotili po bruto transfernih vrednostih.
“Razlika med našo in Eurostatovo metodologijo je narasla na 209 milijonov evrov,” je povečanje primanjkljaja pojasnil Flajs. Razčiščevanje podatkov z Eurostatom po njegovih besedah ni nič posebnega in poteka vsako leto, vendar pa je bilo letos še bolj podrobno. Slovenija namreč izhaja iz postopka presežnega primanjkljaja, v katerega jo je Evropska komisija uvrstila leta 2009, pogoj za to pa je znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP.
Dolg države dejansko višji od izračunov
DUTB je od bank prevzela slaba posojila v letih 2013 in 2014, in sicer v višini 1,555 milijarde evrov, kar se je knjižilo kot dolg države. Po Eurostatovi metodologiji mora biti ta številka za 254 milijonov evrov višja, od tega za 209 milijonov evrov v letu 2015. “Eurostatova metodologija knjiži celoten primanjkljaj na začetku obdobja, mi bi ga pa kasneje,” je dejal Flajs.
M. P., STA