Kdo bo preganjal tožilstvo? Izplačujejo si dodatke za stalno pripravljenost, obenem pa kazensko preganjajo ljubljansko ekonomsko fakulteto zaradi teh istih dodatkov?!

Generalni državni tožilec Drago Šketa. (Foto: STA)

Dodatki za stalno pripravljenost, ki so si jih izplačevali na nekaterih fakultetah, spet burijo duhove. Obenem se nadaljuje sojenje vodstvu ljubljanske Ekonomske fakultete, ki ga tožilstvo obtožuje, da je dodatke izplačevalo brez zakonske podlage.  A prav isto je Računsko sodišče ugotovilo za tožilstvo, ki naj bi si te iste dodatke prav tako izplačevalo brez zakonske osnove.

Poglejmo podrobnosti. Ministrstvo za javno upravo je domnevno nezakonitost v izplačevanju t.i. dodatkov za stalno pripavljenost na Ekonomski fakulteti opredelilo leta 2015. V istem letu je prav to isto ministrstvo uvedlo dodatek za stalno pripravljenost na identični pravni podlagi, ki jo je v primeru Ekonomske fakultete opredelilo kot nezakonito. Zakonska interpretacija, ki jo je uporabilo ministrstvo, obenem pomeni, da prejema ta dodatek nezakonito tudi večina institucij javnega sektorja in javnih uslužbencev.

Logiko Ministrstva za javno upravo je povzelo tudi državno tožilstvo, za  katerega se je zdaj izkazalo, da prav tako nezakonito izplačuje dodatek za stalno pripravljenosti svojemu državnotožilskemu osebju.

Računsko sodišče postavlja ravnanje tožilstva na laž
Kot izhaja iz poročila Računskega sodišča (Opravljanje nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih, Številka: 320-3/2016/72, 11. novembra 2019) za tožilsko osebje ne obstaja področna zakonska opredelitev stalne pripravljenosti, prav tako tudi nekatera tožilstva tega področja niso imela urejenega v svojih internih aktih.  Kaj to praktično pomeni? Tožilstvo v  času uvedbe kazenskega postopka proti Ekonomski fakulteti in ostalim članicam Univerze v Ljubljani zaradi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost, za svoje državnotožilsko osebje ni imelo urejenega področja stalne pripravljenosti  ne z zakonom ne z internimi akti, vendar so dodatek kljub temu izplačevali.

Vsekakor gre v primeru kazenskega pregona vodstva ljubljanske Ekonomske fakultete zaradi dodatkov za stalno pripravljenost bolj kot ne za velik nesmisel. Kako bo državno tožilstvo pojasnilo to dvojnost meril, kdaj je neko ravnanje zakonito in kdaj vredno kazenskega pregona, če pa gre v obeh primerih za nekaj povsem enakega? Kako bo tožilstvo pojasnilo, zakaj so svojemu osebju brez zakonske osnove in internih aktov lahko izplačevali omenjeni dodatek, v primeru Ekonomske fakultete pa zahtevali kazenski pregon? Absurdnost takšnega ravnanja je več kot očitna.

Dvojnost meril in arbitrarnost v odločanju, kdaj neko ravnanje je in kdaj ni zakonito, pri čemer imamo opravka z enim in istim dodatkom za stalno pripravljenost, bo morala presekati enotna pravna praksa. Kolikor živimo v pravni državi, morajo zakoni veljati za vse enako. Če tožilstvo meni, da si univerzitetniki zaslužijo kazenski proces, bodo morali na zatožno klop sesti tudi sami. V nasprotnem primeru bomo zdrsnili v pravni kaos. Samo upamo lahko, da se na tožilstvu zavedajo, da zakone ne morejo interpretirati tako, da nekatere za isto ravnanje sankcionirajo, druge ( v tem primeru kar tožilstvo samo) pa nagrajujejo.

Demokracija