fbpx

Kolaps zdravstva: na zelo hitre preglede predolgo čaka 72 odstotkov čakajočih

Koliko časa bo slovenska javnost še nasedala izgovorom Daniejla Bešića Loredana? (Foto: STA)

Če smo mislili, da le v socializmu ni bilo interesa za varčno in preudarno porabo zdravstvenega denarja, je tega interesa sodeč po delu Golobove vlade v Sloveniji danes še manj oziroma ga sploh ni. Zakaj bi sicer pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede nad dopustno dobo čakalo kar 72 odstotkov vseh čakajočih, medtem ko se po poročanju RTV še vedno vsakodnevno izbriše nekaj deset terminov? In to po tem, ko se jih je še nedavno “po nesreči” izbrisalo skoraj 6 tisoč, reakcija zdravstvenega ministra pa je bila  zamah z roko in besedi “se zgodi”.

Slovenija je od prihoda Golobove vlade z vsakim dnem  na robu prepada zdravstva, vendar smo pod vodstvom zdravstvenega ministra Danijela Bešića Loredana storili občutno velik korak naprej. Prepada ne gledamo več od le roba, temveč praskamo po njegovih stenah, medtem ko se po nekem zdravstvenem toboganu pospešeno bližamo dnu. Govora o krajšanju čakalnih dob je bilo veliko, pa vendar danes o poročanju MMC RTV v tem trenutku na prvi pregled in zdravstvene storitve čaka približno 200.000 ljudi, veliko od njih nad dopustno čakalno dobo, medtem ko se brisanje napotnic (iz vladi neznanega razloga) nadaljuje. Prenova, ki jo napovedujejo za 2024, je v resnici vrnitev v socializem in diametralno nasprotje z nasveti strokovnjakov.

Krajšanje dolgih čakalnih dob je bila le ena laž oziroma prazna obljuba več pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana, zakaj bi sicer danes na prvi pregled nad dopustno čakalno dobo čakalo več kot 49.000 bolnikov, med katerimi jih največ čaka na dermatološki, kardiološki in ortopedski pregled. To so namreč novembrski podatki NIJZ, poroča javni medij. Pri tem skoraj 154.000 bolnikov čaka na terapevtsko-diagnostično zdravstveno storitev. Največ bolnikov čaka na ultrazvok vratnih žil, operacijo sive mrene in elektromiografijo.

Foto: Freepik

Bo sploh kdo pravočasno prišel do zdravstvene oskrbe?
Kar 72 odstotkov vseh čakajočih čaka na prve preglede nad dopustno dobo in to pri stopnji nujnosti “zelo hitro”, medtem, ko jih na terapevtsko-diagnostične postopke več kot 14 dni čaka 48 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Vsak šesti bolnik pri stopnji nujnosti redno na storitev čaka več kot dve leti. V zadnjem mesecu je bil sicer priliv novih bolnikov manjši od števila ljudi, ki so imeli v zadnjem mesecu predviden datum termina. Dnevno je sicer poslanih do 22.000 eNapotnic, skupno jih je bilo oktobra lani izdanih 394.231. Ob tem je dnevno prejetih do 33.000 eNaročil, skupno oktobra 624.496.

Kot smo poročali, so razmere v zdravstvu na robu zloma – zaradi sezonskih respiratornih obolenj in pomanjkanja družinskih zdravnikov (več kot 130 tisoč ljudi je brez družinskega zdravnika, kar je najvišja številka v zgodovini samostojne države) – minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa več kot očitno izgublja živce in tone v retorično brezno, v katerega si politik enostavno ne bi smel dovoliti, saj vso odgovornost vali na druge. Dejstvo, da taka neodgovornost in nesposobnost ne spadata v tako pomemben sektor, ki je pereča problematika že leta, potrjujejo tudi komentarji na Twitterju, ki so sledili po ministrovih izjavah na RTVS “Ta res ni gladek. Ministru, ki na tak način opravičuje svojo nesposobnost pa ni mesta v @vladaRS. Vse skupaj je žal vsak dan bolj podobno parodiji vladanja,” je zapisal Božo Predalič.

Zastopnik v Ljubljani Marjan Sušelj je za RTV povedal, da se vedno več ljudi zaradi dolgih čakalnih dob obrača nanje in da je nedopustno, da se kaj takega sploh dogaja glede na število sprejetih ukrepov. Da je to vračanje nazaj v socializem, je na nek način tudi sam potrdil, ko je dejal, da “v zdravstvu prihaja do neke vrste socialne diskriminacije”. Vsak dan se še vedno izbriše nekaj deset terminov, minister pa ocenjuje, da bi po novem letu lahko imeli informacijo, ali je v sistemu naročanja tehnično mogoče preprečiti avtomatsko brisanje takih terminov storitev. Ob tem poudarja, da so za urejene čakalne sezname odgovorni izvajalci.

Če ne bomo ukrepali kot družba ali politika, bo Slovenija hitro zdrsela v sistem zdravstva, ki si ga ne želimo – sistem dragega zasebnega zdravstva in dragega zdravstvenega zavarovanja, ki bo dostopno samo premožnim. In namesto, da stalno nasedamo “pravljicam” in izgovorom, ki jih Bešić Loredan servira javnosti, bi morali jasno zahtevati pojasnila, kaj se zares dogaja in zakaj vsi ostali predstavniki vlade ob tem molčijo.

Tanja Brkić