Na današnji dan pred 38 leti se je začel prelomni proces v slovenski zgodovini, ki je privedel do demokratične in samostojne Slovenije: 31. maja 1988, zgodaj zjutraj, je Služba državne varnosti aretirala Janeza Janšo. Le dobro uro kasneje so varnostni organi JLA (KOS) aretirali Ivana Borštnerja.
“Dogodki spomladi 1988 so močno zaznamovali slovensko zgodovino ter odprli prostor javni razpravi o človekovih pravicah, svobodi govora, delovanju pravne države in demokraciji. Proces proti četverici JBTZ — Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl — je sprožil množične odzive javnosti. Odpor zoper represijo v okviru Odbora za varstvo človekovih pravic je združil Slovenijo in postavil temelje njene demokratične prihodnosti,” so ob tem zapisali v Zavrlovi družbi Herman@partnerji. “Ob tej obletnici se s spoštovanjem spominjamo tudi Davida Tasića, ki je s svojim izjemnim pogumom in držo zaznamoval tisti čas. V zgodovino bo ostal zapisan kot pomemben člen v zgodbi prehoda v demokracijo in samostojno državo,” so posebej spomnili na člana četverice, ki je umrl leta 2019.
Za konec so poudarili: “Naj dogodki iz leta 1988 ostanejo trajen opomin, da se svoboda ne rodi sama od sebe, temveč iz poguma ljudi, ki v odločilnih trenutkih zmorejo stopiti na stran resnice, dostojanstva in človekovih pravic.”
Eden ključnih mejnikov na poti do osamosvojitve
Proces JBTZ je bil eden ključnih političnih sodnih procesov in mejnikov na poti do osamosvojitve Slovenije. Začel se je 31. maja 1988 zgodaj zjutraj, ko je Služba državne varnosti (SDV) aretirala Janeza Janšo na njegovem delovnem mestu v podjetju Mikro Ada. Uradni razlog za pregon je bila izdaja vojaške skrivnosti – pri Janši so namreč našli tajni dokument JLA, ki je opisoval ukrepe vojske v primeru morebitnih množičnih nemirov v Sloveniji. SDV je Janšo najprej odpeljala v svoje prostore, kasneje istega dne ga je predala vojaškim organom JLA v vojašnico na Metelkovi ulici v Ljubljani.
Dobro uro po aretaciji Janše so varnostni organi JLA (KOS) aretirali Ivana Borštnerja, zastavnika JLA. Borštner, ki je imel dostop do strogo zaupnih informacij, je v začetku leta 1988 prepisal ukaz poveljnika 9. armade o dvigu bojne pripravljenosti v primeru nemirov v Sloveniji. Ta dokument je predal novinarju Mladine Davidu Tasiću, ta pa ga je predal uredniku Mladine Franciju Zavrlu in zunanjemu sodelavcu Janezu Janši. Za JLA je bila to najhujša možna kršitev – vojaška oseba je zaupne dokumente armade predala civilnim »sovražnikom režima«. Zaradi tega je bil Borštner obtožen po 216. členu Kazenskega zakonika SFRJ zaradi izdaje vojaške skrivnosti. Ker je bil edini aktivni vojak med četverico, je na vojaškem sodišču prejel najvišjo kazen, in sicer štiri leta zapora.
Tasića in Zavrla so se lotili malo kasneje: Tasić je bil aretiran 4. junija, Zavrl pa se je aretaciji izognil, proti njemu so le vložili obtožnico brez pripora.
Sojenje na vojaškem sodišču, v srbohrvaščini
Sodni proces je potekal med 18. in 27. julijem 1988, in sicer za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani. Obtoženim civilistom so torej sodili pred vojaškim organom. Poleg tega je sojenje potekalo v srbohrvaškem jeziku in ne v slovenščini. Vsi štirje so bili spoznani za krive in obsojeni na zaporne kazni od petih mesecev do štirih let. Borštner je dobil štiri leta, Janša in Zavrl vsak po eno leto in pol, Tasić pet mesecev (višje sodišče mu je kazen nato zvišalo na 11 mesecev).
Vse to je močno razburilo slovensko javnost, ki je proces doživljala kot politični konstrukt. Že aretacije so sprožile neustavljivo verižno reakcijo, ki je povezala prebivalstvo, le nekaj dni po aretacijah pa je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic (vodil ga je Igor Bavčar), ki je organiziral proteste na Roški cesti.
Ogromen pritisk javnosti
Zaradi pritiska javnosti nihče izmed četverice ni odsedel celotne kazni. Janša je odslužil dobrih šest mesecev; kazen je začel prestajati maja 1989 na Dobu, avgusta 1989 so ga predčasno pogojno izpustili. Borštner je odslužil približno eno leto; najprej je bil zaprt v Beogradu, potem so ga premestili v Slovenijo. Tasić je bil v zaporu približno štiri mesece, najprej v samici vojaškega zapora, nato v civilnem zaporu na Igu. Zavrl praktično ni bil v zaporu; najprej se je taktično se je umaknil na psihiatrično kliniko, potem pa je bil formalno zaprt v civilnem zaporu, a je čez dan lahko normalno hodil delat; tudi on je zapor zapustil predčasno, avgusta 1989, ko je slovensko predsedstvo prekinilo prestajanje kazni za tri civiliste (Janšo, Tasića in Zavrla). Popoln konec te zgodbe je sledil leta 1995, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije vse štiri sodbe v celoti razveljavilo in obtožene rehabilitiralo.
Zgodovinski pomen
Afera JBTZ je sprožila ogromen val nezadovoljstva in odpor slovenske javnosti proti represiji jugoslovanskega režima. Potekale so množične demonstracije, dogodki so poenotili slovenski narod, pospešili pluralizacijo družbe ter postavili ključne temelje za padec enopartijskega sistema in kasnejšo slovensko osamosvojitev.
M. Bo.