S prihodom Golobove vlade in njegove “svobode” se je očitno začel tudi konec pravne države, saj je slovensko sodstvo tokrat pohodilo vse, kar pravna država predstavlja. Vulgarno in nesprejemljivo kršenje pravil, na katerih pravna država temelji, je namreč brezsramno “odpisalo” raperju Zlatanu Čordiću, ki je v zadnjih dveh letih ne le hujskal k protestom in javno nadlegoval državljane, nadlegoval je tudi delovne ljudi na svojih delovnih mestih, da o vulgarnem zmerjanju ne govorimo. Vse to se po mnenju slovenskega sodstva ne smatra kot prekršek, Zlatanu Čordiću ni potrebno odgovarjati za svoje absolutno neodgovorno ravnanje. Za piko na i pa gredo stroški postopka na račun države oziroma na račun davkoplačevalcev.
Javni izpadi, hujskanje k protestom, upor demokratično postavljeni oblasti, prerekanje s policijo in pobeg pred njo, javno nadlegovanje dostojnih državljanov, eskapade z velikim lesenim križem pred parlamentom (oponašanje Jezusa na križevem potu), nadlegovanje uslužbencev, ki preverjajo pogoje PCT, da ne govorimo o vulgarnem javnem zmerjanju državnikov in podobna nesprejemljiva dejanja. Vse to je pod Golobovo vlado danes sprejemljivo in oproščeno na strošek davkoplačevalcev in države. Zlatanu Čordiću so bili s strani slovenskega sodstva “odpisani” vsi prekrški. Ni več kaj dodati kot to, da je to sramota za slovensko sodstvo.
“Nova zmaga za pravno državo! V čast si štejem, da sem govoril, ko so bili mnogi zaviti v tišino. Danes, ko oni govorijo, jaz naprej ustvarjam v tišini. Hvala vsem “neodvisnim medijem” in novinarjem, ki o meni pišejo samo takrat, ko me nečesa obtožujejo,” je prepotentno in s ponosom zapisal kvazi umetnik Zlatan Čordić na svojem profilu Twitter, zraven pa objavil fotografijo sodbe s strani Okrožnega sodišča, da so se postopki o prekrških ustavili, češ da njegova dejanja “niso” prekršek. In povrhu vsega za piko na i “stroški postopka bremenijo proračun”.
Nova zmaga za pravno državo! V čast si štejem, da sem govoril, ko so bili mnogi zaviti v tišino. Danes, ko oni govorijo, jaz naprej ustvarjam v tišini.
Hvala vsem “neodvisnim medijem” in novinarjem, ki o meni pišejo samo takrat, ko me nečesa obtožujejo. pic.twitter.com/LF7rzBTaSn
— Zlatan Čordić Julijan Mak (@zlatko585) June 9, 2022
Vse za lastno samopromocijo
Slovenija se je od svojega nastanka borila, da bi prišla do sem, kjer je danes, da bi demokracija končno zasijala v vsem svojem sijaju. Zadnji dve leti sta bili ogromen korak naprej k napredku, ki so ga določeni ljudje s pomočjo “stricev iz ozadja” na vsak način poskušali zaustaviti. Zaustaviti razvoj in napredek in vsiljevanje miselnosti stagniranja in vračanje v preteklost. In to na vandalističen in nasilen način, kot so si ga izbrali nekateri, med drugim tudi Zlatan Čordić. In vse to za pozornost in lastno promocijo. Glede na to, da se vsak odgovorni državljan zaveda, da dejanja povzročijo posledice, so bile tudi sankcije za kazniva dejanja, ki jih je izvajal Čordić, nekaj, kar bi sledilo in za kar bi moral prevzeti odgovornost. Vendar Čordić ni vzoren državljan. Čordić je aktivist, željan pozornosti, ki je epidemiološko krizo izkoristil za lastno samopromocijo, spotoma pa promoviral še ostale levičarske ideologije. Vse za slavo.
Spomnimo, da smo v letu dni videli že vse živo. Bili smo priča njegovim javnim izpadom, hujskanju k protestom, uporu demokratično postavljeni oblasti, prerekanjem s policijo, pobegom pred policijo, njegovim pridržanjem, javnemu nadlegovanju dostojnih državljanov, eskapadam z velikim lesenim križem pred parlamentom (oponašanje Jezusa na križevem potu), nadlegovanju uslužbencev, ki preverjajo pogoje PCT, vdiranju na javne kraje brez zaščitne maske in pogoja PCT, vulgarnemu javnemu zmerjanju državnikov na politkolesarskih mitingih. Priča smo bili tudi grožnjam uslužbenki na kulturnem ministrstvu, javnemu lobiranju za projekte levice (zbiranje podpisov za referendum glede financiranja vojske), fizičnim napadom na snemalce medijskih hiš, motenju državnih proslav, nadlegovanju harmonikašev in rednemu kršenju zakonodaje itd., kot kaže, še vedno ne bomo dočakali epiloga te tragikomedije.
Čordić je pred vrata hrama demokracije prišel v spremstvu množice protestnikov in z velikim lesenim križem, za katerega pravi, da “nosi svoj križ”, čeprav je muslimanske veroizpovedi, dobro obveščeni viri pa vedo povedati, da se Zlatko sicer druži tudi z zelo skrajnimi islamisti. Čordić je pred državnim zborom želel trkati na vrata, vendar mu policisti sprva tega niso dopustili – potrkati je smel šele, ko je križ spustil na tla. Ko si je olajšal dušo s trkanjem na vrata, si je ponovno naložil križ in šel novim izzivom naproti.
Od Janševe “diktature” do Golobove anarhije.
Tanja Brkić