fbpx

Samotestiranje je enostavno in nujno

Foto: epa

Skoraj ni nikogar, ki se ne bi zavzemal za to, da so šole kljub epidemiji čim dlje in v čim bolj širokem obsegu odprte. Očitno pa, ko zdravstvena stroka predlaga ukrep, ki bi pripomogel k uresničevanju tega cilja, posluha za to v Sloveniji ni. Potem, ko je zdravstveni minister Janez Poklukar napovedal uvedbo prostovoljnega samotestiranja otrok na domu z namenom zmanjšanja števila okužb v šolah, so se s strani nekaterih ravnateljev vsuli argumenti nasprotovanja češ, kako šole niso zdravstvene, ampak izobraževalne ustanove in da naj bi to predstavljalo poseg v integriteto človeka. 

“Ključno sporočilo je, da smo v rdeči fazi in v tej fazi poteka šola na daljavo. In kot minister sem dolžen predlagati rešitev, da bodo šole lahko normalno odprte, da bodo otroci hodili v šolo in da teh 11 tednov šolstvo dobil priložnost, da zaključi šolsko leto,” je po poročanju STA zatrdil minister za zdravje Janez Poklukar, ko je ta napovedal, da stroka predlaga tudi ponavljajoče prostovoljno samotestiranje dijakov in učencev z neinvazivnimi hitrimi metodami na domu.

Glede na to, da je minister Poklukar napovedal, da bi se samotestiranje izvajalo na domu, se je povsem brezpredmetno ukvarjati z argumentom ene izmed ljubljanskih ravnateljic češ, da šole vendarle niso zdravstvene ustanove. Morda je mogoče razumeti, da so ravnatelji trenutno še nekoliko zbegani okrog napovedi ministra glede samotestiranja, a glede na to, da je ta obljubil, da bodo o vsem, kar bo dorečeno, pravočasno obveščeni, je očitno skrb povsem odveč. Marsikoga pa je vendarle ob gledanju 24ur zmotil argument iz Združenja ravnateljev Slovenije potem, ko so bile šole pozvane, da naj naredijo sezname tistih, ki bi se bi bili pripravljeni samotestirati, slišati je bilo namreč mogoče: “Ne gre za izlet v neznano, ampak gre za spraševanje pripravljenosti na poseganje v integriteto človeka z nekim medicinskim posegom”. Zdravstvena stroka namreč poudarja, da gre za povsem neinvazivno metodo z odvzemom brisa iz sprednjega dela nosu.

Glede na to, da ko se z vatirano paličico čisti ušesa ali pa nos ali pa ko se navsezadnje odide na pregled k ginekologu, ni mogoče slišati, da naj bi šlo za poseg v integriteto človeka, je vse skupaj toliko bolj za ušesa privlečeno. Na vsakdanji ravni smo namreč priča posegom v telo, saj se zavedamo, da je zdravje na prvem mestu. Če bi o vsaki stvari polemizirali na takšen način, ženske ne bi odhajale na preventivne ginekološke preglede, kjer se odkriva rak na materničnem vratu. Najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati, da je zgodnje odkrivanje raka ključnega pomena, saj se s tem zmanjšuje umrljivost. Če v primeru ginekološkega pregleda, kjer je odvzem brisa materničnega vratu lahko tudi precej bolj boleč, ni težav, čemu je naenkrat tolikšna težava, da s paličico nežno odvzameš bris iz sprednjega dela nosu?

Posledice netestiranja bi lahko občutili v nadaljnjih ukrepih
Posameznik bi morda nekoliko razumel pomisleke, ki so se na račun napovedanega prostovoljnega samotestiranja otrok usuli, če bi bili kot prvi, ki smo se spomnil nekaj takega. Pa temu ni tako! Če se človek ozre naokrog lahko vidi, da se samotestiranje otrok izvaja marsikje. Samotestiranje je denimo obvezno v ZDA in Veliki Britaniji. Kot so prepričani v ZDA, redno testiranje otrok prinaša njihovo varnost v šolah, s čimer se poskusijo obvarovati pred okužbami koronavirusa. Z množičnim samotestiranjem otrok pa so pričeli tudi v sosednji Avstriji. Sredi epidemije je zelo pomembno razumevanje dejstva, da lahko potencialno okuženi otroci s samotestiranjem zmanjšajo tveganje za prenos okužbe na tistega, ki testira (denimo zdravstvenega delavca), prav tako se se s tem posledično zmanjšajo obremenitve na zaposlene v zdravstvu. Ker so rezultati hitrih testov kmalu znani, to otrokom tudi omogoči čim hitrejšo samoizolacijo. S pomočjo hitrih testov, katerih izvajanje je hitro in enostavno, se lahko otrokom zagotovi varno okolje in zmanjša tveganje za zdravje otrok.

Čemu je samotestiranje koristno v praksi, je dobro ponazoril odvetnik specialist za kazensko pravo, doktor kazenskopravnih znanosti, docent za področje pravo, avtor in predavatelj Blaž Kovačič Mlinar. Ta je namreč na družabnem omrežju Twitter zapisal naslednje: “V naši odvetniški pisarni smo se že večkrat samotestirali. Je izjemno enostavno in vsi smo zaradi tega bolj varni. Tako smo tudi že preprečili širjenje virusa. Res podpiram.” Vložek v trud in čas je pri tem zanemarljiv v primerjavi s posledicami, ki bi lahko bile zaprtje dejavnosti ter izguba prihodkov.

Glede na to, da v tretjem valu epidemije potrebe po intenzivnih posteljah rastejo bistveno hitreje kot v drugem valu, znižuje pa se tudi starost hospitaliziranih covidnih bolnikov, bi človek pričakoval zdravo razsodnost vseh, ki se zavzemajo za to, da bi se šolarji vrnili nazaj v šolske klopi. Seveda bi bilo vsakomur bolj prijetno, če samotestiranje ne bi bilo potrebno, a ker je situacija takšna kot je, je potrebna prilagoditev z namenom, da se šolstvu omogoči, da v 11 tednih zaključi šolsko leto. V takšnih časih je potrebno iskati rešitve, ne pa zgolj nergati. Še posebej zato, ker gre za prostovoljen ukrep, ki je bil predlagan s strani stroke in se ta izvaja marsikje drugje. Če drugje ni težav, zakaj bi morale biti težave ravno pri nas?

Kako enostaven je postopek, pa je na Twitterju opisal uporabnik Domen Gorenšek:

Sara Kovač