“Božič je že praznik za tiste, ki jim ta dan s svojo kulturno in drugo vsebino pomeni praznik. Mislim, da ni potrebe, da bi bil dela prost dan,” je nekdanji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan izjavil za časopis Delo leta 1987.
Da praznovanje božiča, kot ga poznamo danes, ko gre za državni in pomemben krščanski praznik, v nekdanji Jugoslaviji ni bilo samoumevno, dokazuje izjava vodje slovenskih komunistov Milana Kučana. 17. junija 1987 je za časnik Delo izjavil, da ni potrebe, da bi bil božič dela prost dan. Konec 80. let prejšnjega stoletja so postajale težnje slovenskih kristjanov in duhovščine vse močnejše, da bi božič priznali kot dela prost dan, vendar se je komunistična partija temu upirala.
Spomnimo, da so komunisti leta 1952 ukinili božič, šele v samostojni Sloveniji je po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih leta 1991 božič postal dela prost dan. Seveda ne po Kučanovi zaslugi, ampak po prizadevanju pomladne Demosove vlade.
Milan Kučan pa se je še nekaj let pred osamosvojitvijo, kot piše Politikis, v posmehljivem tonu (z “drugo vsebino”) ponovno zabavljal čez božič in vernike ter bog ne daj, da bi kristjani v komunistični državi na ta dan imeli dela prost dan.
Rok Krajnc