8. februarja praznujemo dan velikega slovenskega pesnika

Datum:

“Kar je Dante za Italijane in Goethe za Nemce, je Prešeren za Slovence,” je pomembnost Franceta Prešerna v preteklosti opisal akademik Janko Kos, ki velja za Prešernovega največjega poznavalca. Osmega februarja vsako leto zaznamujemo smrt Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ta dan ni le priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega izjemnega dela, temveč tudi za slavljenje slovenske kulture, ki se je v marsičem oblikovala in razvijala prav pod njegovim vplivom. 

Francetu Prešernu ne posvečamo pozornosti le zaradi pesniškega opusa, temveč tudi zaradi njegove vloge pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti in identitete.

Vsak Slovenec zagotovo pozna dela Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Povodni mož in še številne druge. Če ne prej, se je z njimi srečal že v osnovni šoli, saj je Prešeren tudi avtor slovenske himne Zdravljica. Ta še danes odmeva na vseh dogodkih in je tako rekoč eden od pečatov slovenstva, ki ga Slovenci in Slovenke puščajo doma in po svetu. Deluje tudi “spravno”, saj v sedmi kitici pozdravlja vse narode, jih združuje in med njimi uveljavlja spravo. Ob tem ne preseneča, da je Prešernu posvečen tudi poseben dan, 8. februar, ki je namenjen tudi čaščenju njegovih izjemnih del. Od Prešerna namreč izhaja celotna slovenska kultura.

To je v preteklosti poudaril tudi akademik Janko Kos, ki je Prešerna primerjal z drugimi svetovno znanimi književniki. “Tako kot je dal Dante v nekem smislu pečat italijanstvu, lahko podobno rečemo tudi za Prešerna. Prešeren je gotovo za Slovence, kar je Goethe za Nemce in kar je Puškin za Ruse,” je poudaril. Kos je prepričan, da je njegov pomen predvsem v tem, da je ustvaril delo, ki je za Slovence centralno. S tem je mislil na Krst pri Savici, v katerem so zbrane vse dileme ljudstva in narodne kulture, saj v interpretacijah najdemo težave, ki jih poznamo tudi danes.

Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem in bil izjemen učenec, dijak ter študent, ki je zaradi očitne naklonjenosti do slovenskega jezika in literature ostal brez pravice do dostojnega položaja in advokature. Revščina in politične blokade so povzročile, da se ni mogel poročiti z bogato Primičevo Julijo, ki je ostala le lep in navdihujoč spomin. Druga velika ljubezen, domovina, ga je navdihovala do smrti.

Foto: STA

Prešeren je povedel Slovence v Evropo in evropsko kulturo, ko se je naslonil na celotno antično, srednjeveško, renesančno in sodobno romantično kulturo. Še danes velja, da je bil Prešeren ljubezenski pesnik in da je bila ljubezen osrednja tema njegovih pesnitev. Druga tema njegovih del pa je vprašanje slovenstva, ali bomo še obstajali in kako naj sprejemamo zgodovinske spremembe, kot sta pokristjanjevanje in življenje pod Avstrijci. Kos je v preteklosti pojasnil, da je omenjena tema navzoča zlasti v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici, zato ni prav, da na Prešerna gledamo kot na izključno ljubezenskega pesnika.

Foto: Rajko Slapernik, Krst pri Savici, 1935/ FB.

Prešeren je prihajal iz zelo katoliškega miljeja, kjer so bili vsi sorodniki močno povezani s katolištvom. Od cerkve se je po besedah Kosa oddaljil kot študent, čeprav je znano, da je v Kranju zadnje mesece pred smrtjo bral predvsem Sveto pismo. Mogoče je sklepati, da se je pozneje nagibal nazaj h krščanstvu, kar je najbolj vidno pri delu Krst pri Savici, v katerem gre za spreobrnjenje glavnega junaka Črtomirja. Prešeren je kljub vsemu na koncu umrl kot kristjan.

Slovenci moramo premagovati medsebojno sovražnost
Številna njegova dela so svobodomiselna, po drugi strani pa izvirajo iz krščanstva. Sprava med njima je vidna tudi v Zdravljici, čeprav je večina kitic izrazito nacionalno usmerjenih. Kos je pojasnil, da je bilo Prešernovo izročilo na tej socialnopolitični ravni, da moramo Slovenci misliti na zbližanje z drugimi narodi in premagovati medsebojno sovražnost. S tem je mislil na spravo med slovanskimi narodi, ki so bili v njegovem času zelo razdvojeni ali drug do drugega celo sovražni.

Foto: STA

France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Osmega februarja se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

T. B.

Sorodno

Zadnji prispevki

Jelko Kacin: Ukrajina ne bo padla!

Natanko pred dvema letoma, 24. 2. 2022, je Vladimir Putin izvedel...

Francija usposobila 10.000 ukrajinskih vojakov

Francija je od začetka ruske invazije na Ukrajino usposobila...

Vlada odkrito sponzorira Hamasove pomagače

Z besedami, ki jih je Robert Golob izgovoril ob...

[Dokument] Ministričino cenzurirano poročilo kaže s prstom na SD in podrejene

Dominika Švarc Pipan, pravosodna ministrica v odhodu, je objavila...